Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja(1837-1926) lipa slovensko-češkega prijateljstva, naša najpomembnejša slikarka, diplomat v Rimu pomaga beguncem, režiser prve slovenske televizijske drame
20. decembra 1837 se je v Ósenicah pri Jičínu na Češkem rodil skladatelj, organist in dirigent Anton Foerster. Leta 1867 je prišel v Ljubljano in kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera "Gorenjski slavček". Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še danes, med zborovskimi skladbami pa je najbolj priljubljen njegov Večerni ave. Na Foersterjevi rojstni hiši v Osenicah je vzidana spominska plošča, ki jo je odkril pokojni slovenski diplomat Matjaž Puc. Ob hiši raste tudi lipa slovensko-češkega prijateljstva.
Ivana Kobilca je naša najpomembnejša slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno portreti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1895 se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil Ciril Kotnik, diplomat in človekoljub. Njegov rod sicer izvira z Dobrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo, kjer se je kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. V Rimu je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam je uspel pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, kjer je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
Fran Žižek se je že pred odhodom na študij v Prago leta 1936 v Mariboru posvečal gledališču kot kritik in režiser. Po dveh letih se je vrnil in ustanovil Neodvisno gledališče, leta 1939 pa prevzel vodstvo poklicnega avantgardnega gledališča na Ptuju. Na začetku poznejše televizijske ustvarjalnosti na Slovenskem je začel sodelovati s Televizijo Ljubljana, saj je v novem mediju videl izjemno priložnost za ustvarjanje novih, dostopnejših oblik umetnosti. Novembra 1958 je režiral prvo slovensko televizijsko dramsko uprizoritev “Noč na verne duše dan” Otona Župančiča, režiral pa je tudi prvo slovensko televizijsko opero “Doktor Petelin” Kruna Cipcija. Režiser in gledališčnik Fran Žižek se je rodil leta 1914 v Mariboru.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja(1837-1926) lipa slovensko-češkega prijateljstva, naša najpomembnejša slikarka, diplomat v Rimu pomaga beguncem, režiser prve slovenske televizijske drame
20. decembra 1837 se je v Ósenicah pri Jičínu na Češkem rodil skladatelj, organist in dirigent Anton Foerster. Leta 1867 je prišel v Ljubljano in kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera "Gorenjski slavček". Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še danes, med zborovskimi skladbami pa je najbolj priljubljen njegov Večerni ave. Na Foersterjevi rojstni hiši v Osenicah je vzidana spominska plošča, ki jo je odkril pokojni slovenski diplomat Matjaž Puc. Ob hiši raste tudi lipa slovensko-češkega prijateljstva.
Ivana Kobilca je naša najpomembnejša slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno portreti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1895 se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil Ciril Kotnik, diplomat in človekoljub. Njegov rod sicer izvira z Dobrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo, kjer se je kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. V Rimu je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam je uspel pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, kjer je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
Fran Žižek se je že pred odhodom na študij v Prago leta 1936 v Mariboru posvečal gledališču kot kritik in režiser. Po dveh letih se je vrnil in ustanovil Neodvisno gledališče, leta 1939 pa prevzel vodstvo poklicnega avantgardnega gledališča na Ptuju. Na začetku poznejše televizijske ustvarjalnosti na Slovenskem je začel sodelovati s Televizijo Ljubljana, saj je v novem mediju videl izjemno priložnost za ustvarjanje novih, dostopnejših oblik umetnosti. Novembra 1958 je režiral prvo slovensko televizijsko dramsko uprizoritev “Noč na verne duše dan” Otona Župančiča, režiral pa je tudi prvo slovensko televizijsko opero “Doktor Petelin” Kruna Cipcija. Režiser in gledališčnik Fran Žižek se je rodil leta 1914 v Mariboru.
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov