Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvih 32 km prve slovenske štiripasovne avtoceste, Fanči Bernik - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu, partizanska bolnica Pavla, Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče
Fanči Bernik sodi med pomembne slovenske športnice. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila tudi stalna članica državne reprezentance v hazeni, to je ženska igra z žogo na odprtem, podobna rokometu, imenovana tudi češki rokomet, ki se v novejšem času goji le še na Češkem. Leta 1934 je z državno reprezentanco hazene sodelovala na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je ekipa Kraljevine Jugoslavije dosegla prvo mesto. Športnica Fanči Bernik se je rodila leta 1906 v Ljubljani.
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na zasedenem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi 'Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla' v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina - Lah; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1.600 ranjencev in bolnikov. Nanjo danes spominjata spomenika pri zaselkih Krekovše v Trnovskem gozdu in Mrzla Rupa pri Vojskem, saj se materialne ostaline bolnišnice Pavla niso ohranile.
Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro je bilo delno ljubiteljsko, nekaj članov pa je izviralo iz partizanskega gledališča. Leto dni pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda. Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Jožeta Tirana je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.
29. decembra 1972 so na slovesnosti uradno odprli prvo slovensko štiripasovno avtomobilsko cesto med Vrhniko in Postojno. Graditev 32 kilometrov dolge avtoceste, prve v tedanji državi Jugoslaviji, se je začela maja 1970 in je trajala dobri dve leti in pol. Zanjo je del denarja v obliki posojila prispevala Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Avtocesta je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama graditev pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec in Unec–Postojna. Z zgraditvijo te avtomobilske ceste se je Jugoslavija oziroma Slovenija postavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so tedaj že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini 17.500 kilometrov, Nemčija na primer 6.219 kilometrov, Italija 4.323, Francija 1.715, Avstrija pa 553 kilometrov.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvih 32 km prve slovenske štiripasovne avtoceste, Fanči Bernik - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu, partizanska bolnica Pavla, Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče
Fanči Bernik sodi med pomembne slovenske športnice. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila tudi stalna članica državne reprezentance v hazeni, to je ženska igra z žogo na odprtem, podobna rokometu, imenovana tudi češki rokomet, ki se v novejšem času goji le še na Češkem. Leta 1934 je z državno reprezentanco hazene sodelovala na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je ekipa Kraljevine Jugoslavije dosegla prvo mesto. Športnica Fanči Bernik se je rodila leta 1906 v Ljubljani.
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na zasedenem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi 'Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla' v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina - Lah; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1.600 ranjencev in bolnikov. Nanjo danes spominjata spomenika pri zaselkih Krekovše v Trnovskem gozdu in Mrzla Rupa pri Vojskem, saj se materialne ostaline bolnišnice Pavla niso ohranile.
Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro je bilo delno ljubiteljsko, nekaj članov pa je izviralo iz partizanskega gledališča. Leto dni pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda. Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Jožeta Tirana je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.
29. decembra 1972 so na slovesnosti uradno odprli prvo slovensko štiripasovno avtomobilsko cesto med Vrhniko in Postojno. Graditev 32 kilometrov dolge avtoceste, prve v tedanji državi Jugoslaviji, se je začela maja 1970 in je trajala dobri dve leti in pol. Zanjo je del denarja v obliki posojila prispevala Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Avtocesta je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama graditev pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec in Unec–Postojna. Z zgraditvijo te avtomobilske ceste se je Jugoslavija oziroma Slovenija postavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so tedaj že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini 17.500 kilometrov, Nemčija na primer 6.219 kilometrov, Italija 4.323, Francija 1.715, Avstrija pa 553 kilometrov.
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov