Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvih 32 km prve slovenske štiripasovne avtoceste, Fanči Bernik - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu, partizanska bolnica Pavla, Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče

Fanči Bernik sodi med pomembne slovenske športnice. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila tudi stalna članica državne reprezentance v hazeni, to je ženska igra z žogo na odprtem, podobna rokometu, imenovana tudi češki rokomet, ki se v novejšem času goji le še na Češkem. Leta 1934 je z državno reprezentanco hazene sodelovala na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je ekipa Kraljevine Jugoslavije dosegla prvo mesto. Športnica Fanči Bernik se je rodila leta 1906 v Ljubljani.

Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na zasedenem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi 'Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla' v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina - Lah; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1.600 ranjencev in bolnikov. Nanjo danes spominjata spomenika pri zaselkih Krekovše v Trnovskem gozdu in Mrzla Rupa pri Vojskem, saj se materialne ostaline bolnišnice Pavla niso ohranile.

Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro je bilo delno ljubiteljsko, nekaj članov pa je izviralo iz partizanskega gledališča. Leto dni pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda. Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Jožeta Tirana je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.

29. decembra 1972 so na slovesnosti uradno odprli prvo slovensko štiripasovno avtomobilsko cesto med Vrhniko in Postojno. Graditev 32 kilometrov dolge avtoceste, prve v tedanji državi Jugoslaviji, se je začela maja 1970 in je trajala dobri dve leti in pol. Zanjo je del denarja v obliki posojila prispevala Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Avtocesta je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama graditev pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec in Unec–Postojna. Z zgraditvijo te avtomobilske ceste se je Jugoslavija oziroma Slovenija postavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so tedaj že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini 17.500 kilometrov, Nemčija na primer 6.219 kilometrov, Italija 4.323, Francija 1.715, Avstrija pa 553 kilometrov.