Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novo leto – novi koledar, Gašper Rojko (1742-1819) teolog iz Metave pri Mariboru - rektor Karlove univerze v Pragi, začetki mladinskega periodičnega tiska na Slovenskem, Ljubljani elektrika iz mestne elektrarne
Časovno štetje je kronološka delitev časa na dneve, mesece in leta. Tako je omogočena določitev zaporedja zgodovinskih dogodkov in njihove morebitne pomenske zveze. Mera za dan je polni zasuk Zemlje – Sončev dan, ki je dolg 24 ur. Ker pa niti leto niti mesec nista mnogokratnik Sončevih dni, so nastale razlike. To je skušal urediti Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem. Svetoval mu je grški astronom Sosigen iz Aleksandrije. Začetek leta je določil 1. januarja namesto 1. marca. Ta koledar pa je reformiral papež Gregor Trinajsti leta 1582 tako, da je četrtku, 4. oktobru 1582, sledil petek, 15. oktober. Koledarsko leto pa je skrajšal. Ta način računanja časa so sprejeli skoraj po vsem svetu, v začetku predvsem v katoliških deželah, v pravoslavnih pa se je zadržal julijanski koledar. /Posnetek/ Nam je pojasnil zgodovinar prof. dr. Janez Marolt, upokojeni predavatelj zgodovine starega vzhoda in antične zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru in medicinske latinske terminologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko se je rodil leta 1744 v Metavi pri Mariboru. Študiral je v Gradcu in na Dunaju ter nato kot kaplan služboval v Selnici ob Dravi in Svečini. Od leta 1774 je na graški univerzi predaval cerkveno zgodovino, ta predmet pa je osem let pozneje na povabilo cesarja Jožefa Drugega začel predavati v Pragi. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je tam posvečal cerkvenemu pravu. Cesar Franc Prvi ga je imenoval na visok položaj gubernialnega svetnika češke dežele. Leta 1797 pa ga je praška univerza izbrala za rektorja. Gašper Rojko se je zapisal v češko zgodovino predvsem s knjigo o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je naklonjeno pisal o verskem reformatorju Janu Husu. Ta je bil na začetku 15. stoletja prav tako rektor Karlove univerze v Pragi in pozneje zaradi kritike zanemarjanja vrednot Katoliške cerkve tistega časa v Konstanci kot krivoverec sežgan na grmadi. To obdobje je za nacionalni spomin velikega pomena, saj 6. julij – dan usmrtitve Jana Husa, na Češkem slavijo kot državni praznik. Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko je bil nazadnje stolni prošt pri cerkvi Vseh svetnikov v Pragi. Umrl je leta 1819 in je pokopan na danes opuščenem pokopališču Malostransky hrbitov – Mala četrt – v praškem okraju Smichov.
Korenine slovenskega mladinskega periodičnega tiska segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja, ko je 1. januarja pred 150 leti začel izhajati katoliški list Vrtec. Njegov urednik je bil Ivan Tomšič, vsebinska zasnova pa je segala od zabave prek izobraževanja do krščanske in domovinske vzgoje. Vanj so pisali najpomembnejši slovenski mladinski ustvarjalci od Frana Levstika in Janeza Trdine do Otona Župančiča, Dragotina Ketteja, Josipa Murna in Josipa Vandota. Sredi devetdesetih let 19. stoletja je Vrtec dobil še prilogo Angelček, ugasnil pa je dobro leto pred koncem druge svetovne vojne. V 20. stoletju je imel tekmeca v liberalnem mesečniku Zvonček, ki so ga izdajali učitelji, sprva združeni v Zvezi avstrijskih učiteljskih društev.
Spomladi leta 1897 so začeli na Slomškovi ulici v Ljubljani graditi mestno elektrarno, na današnji dan leta 1898 pa je mesto “zažarelo v električni svetlobi”. Javne trge in ulice je v začetku osvetljevalo 794 žarnic in 48 obločnic. Električno luč so napeljali tudi v več javnih poslopij. Sprva je imela elektrarna le malo zasebnih odjemalcev, saj so ljudje z nezaupanjem gledali na to novost. Vendar je elektrifikacija Ljubljane počasi napredovala in čez leto dni je bilo že 148 odjemalcev s približno 6.500 žarnicami in ducatom elektromotorjev. Mestna elektrarna ljubljanska je delovala vse do 60-ih let prejšnjega stoletja; takrat je njeno vlogo prevzela toplarna v Mostah. Leta 1988 so prvo ljubljansko elektrarno razglasili za tehniški spomenik, zdaj pa imajo v njej prostore umetniške dejavnosti.
Vsem, povsod /še najbolj zanesljivo ob radiu/, vse dni, v največji možni meri, na najbolj zaželene načine ... sreče, zdravja in veselja v letu 2021 !
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novo leto – novi koledar, Gašper Rojko (1742-1819) teolog iz Metave pri Mariboru - rektor Karlove univerze v Pragi, začetki mladinskega periodičnega tiska na Slovenskem, Ljubljani elektrika iz mestne elektrarne
Časovno štetje je kronološka delitev časa na dneve, mesece in leta. Tako je omogočena določitev zaporedja zgodovinskih dogodkov in njihove morebitne pomenske zveze. Mera za dan je polni zasuk Zemlje – Sončev dan, ki je dolg 24 ur. Ker pa niti leto niti mesec nista mnogokratnik Sončevih dni, so nastale razlike. To je skušal urediti Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem. Svetoval mu je grški astronom Sosigen iz Aleksandrije. Začetek leta je določil 1. januarja namesto 1. marca. Ta koledar pa je reformiral papež Gregor Trinajsti leta 1582 tako, da je četrtku, 4. oktobru 1582, sledil petek, 15. oktober. Koledarsko leto pa je skrajšal. Ta način računanja časa so sprejeli skoraj po vsem svetu, v začetku predvsem v katoliških deželah, v pravoslavnih pa se je zadržal julijanski koledar. /Posnetek/ Nam je pojasnil zgodovinar prof. dr. Janez Marolt, upokojeni predavatelj zgodovine starega vzhoda in antične zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru in medicinske latinske terminologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko se je rodil leta 1744 v Metavi pri Mariboru. Študiral je v Gradcu in na Dunaju ter nato kot kaplan služboval v Selnici ob Dravi in Svečini. Od leta 1774 je na graški univerzi predaval cerkveno zgodovino, ta predmet pa je osem let pozneje na povabilo cesarja Jožefa Drugega začel predavati v Pragi. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je tam posvečal cerkvenemu pravu. Cesar Franc Prvi ga je imenoval na visok položaj gubernialnega svetnika češke dežele. Leta 1797 pa ga je praška univerza izbrala za rektorja. Gašper Rojko se je zapisal v češko zgodovino predvsem s knjigo o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je naklonjeno pisal o verskem reformatorju Janu Husu. Ta je bil na začetku 15. stoletja prav tako rektor Karlove univerze v Pragi in pozneje zaradi kritike zanemarjanja vrednot Katoliške cerkve tistega časa v Konstanci kot krivoverec sežgan na grmadi. To obdobje je za nacionalni spomin velikega pomena, saj 6. julij – dan usmrtitve Jana Husa, na Češkem slavijo kot državni praznik. Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko je bil nazadnje stolni prošt pri cerkvi Vseh svetnikov v Pragi. Umrl je leta 1819 in je pokopan na danes opuščenem pokopališču Malostransky hrbitov – Mala četrt – v praškem okraju Smichov.
Korenine slovenskega mladinskega periodičnega tiska segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja, ko je 1. januarja pred 150 leti začel izhajati katoliški list Vrtec. Njegov urednik je bil Ivan Tomšič, vsebinska zasnova pa je segala od zabave prek izobraževanja do krščanske in domovinske vzgoje. Vanj so pisali najpomembnejši slovenski mladinski ustvarjalci od Frana Levstika in Janeza Trdine do Otona Župančiča, Dragotina Ketteja, Josipa Murna in Josipa Vandota. Sredi devetdesetih let 19. stoletja je Vrtec dobil še prilogo Angelček, ugasnil pa je dobro leto pred koncem druge svetovne vojne. V 20. stoletju je imel tekmeca v liberalnem mesečniku Zvonček, ki so ga izdajali učitelji, sprva združeni v Zvezi avstrijskih učiteljskih društev.
Spomladi leta 1897 so začeli na Slomškovi ulici v Ljubljani graditi mestno elektrarno, na današnji dan leta 1898 pa je mesto “zažarelo v električni svetlobi”. Javne trge in ulice je v začetku osvetljevalo 794 žarnic in 48 obločnic. Električno luč so napeljali tudi v več javnih poslopij. Sprva je imela elektrarna le malo zasebnih odjemalcev, saj so ljudje z nezaupanjem gledali na to novost. Vendar je elektrifikacija Ljubljane počasi napredovala in čez leto dni je bilo že 148 odjemalcev s približno 6.500 žarnicami in ducatom elektromotorjev. Mestna elektrarna ljubljanska je delovala vse do 60-ih let prejšnjega stoletja; takrat je njeno vlogo prevzela toplarna v Mostah. Leta 1988 so prvo ljubljansko elektrarno razglasili za tehniški spomenik, zdaj pa imajo v njej prostore umetniške dejavnosti.
Vsem, povsod /še najbolj zanesljivo ob radiu/, vse dni, v največji možni meri, na najbolj zaželene načine ... sreče, zdravja in veselja v letu 2021 !
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov