Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novo leto – novi koledar, Gašper Rojko (1742-1819) teolog iz Metave pri Mariboru - rektor Karlove univerze v Pragi, začetki mladinskega periodičnega tiska na Slovenskem, Ljubljani elektrika iz mestne elektrarne
Časovno štetje je kronološka delitev časa na dneve, mesece in leta. Tako je omogočena določitev zaporedja zgodovinskih dogodkov in njihove morebitne pomenske zveze. Mera za dan je polni zasuk Zemlje – Sončev dan, ki je dolg 24 ur. Ker pa niti leto niti mesec nista mnogokratnik Sončevih dni, so nastale razlike. To je skušal urediti Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem. Svetoval mu je grški astronom Sosigen iz Aleksandrije. Začetek leta je določil 1. januarja namesto 1. marca. Ta koledar pa je reformiral papež Gregor Trinajsti leta 1582 tako, da je četrtku, 4. oktobru 1582, sledil petek, 15. oktober. Koledarsko leto pa je skrajšal. Ta način računanja časa so sprejeli skoraj po vsem svetu, v začetku predvsem v katoliških deželah, v pravoslavnih pa se je zadržal julijanski koledar. /Posnetek/ Nam je pojasnil zgodovinar prof. dr. Janez Marolt, upokojeni predavatelj zgodovine starega vzhoda in antične zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru in medicinske latinske terminologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko se je rodil leta 1744 v Metavi pri Mariboru. Študiral je v Gradcu in na Dunaju ter nato kot kaplan služboval v Selnici ob Dravi in Svečini. Od leta 1774 je na graški univerzi predaval cerkveno zgodovino, ta predmet pa je osem let pozneje na povabilo cesarja Jožefa Drugega začel predavati v Pragi. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je tam posvečal cerkvenemu pravu. Cesar Franc Prvi ga je imenoval na visok položaj gubernialnega svetnika češke dežele. Leta 1797 pa ga je praška univerza izbrala za rektorja. Gašper Rojko se je zapisal v češko zgodovino predvsem s knjigo o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je naklonjeno pisal o verskem reformatorju Janu Husu. Ta je bil na začetku 15. stoletja prav tako rektor Karlove univerze v Pragi in pozneje zaradi kritike zanemarjanja vrednot Katoliške cerkve tistega časa v Konstanci kot krivoverec sežgan na grmadi. To obdobje je za nacionalni spomin velikega pomena, saj 6. julij – dan usmrtitve Jana Husa, na Češkem slavijo kot državni praznik. Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko je bil nazadnje stolni prošt pri cerkvi Vseh svetnikov v Pragi. Umrl je leta 1819 in je pokopan na danes opuščenem pokopališču Malostransky hrbitov – Mala četrt – v praškem okraju Smichov.
Korenine slovenskega mladinskega periodičnega tiska segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja, ko je 1. januarja pred 150 leti začel izhajati katoliški list Vrtec. Njegov urednik je bil Ivan Tomšič, vsebinska zasnova pa je segala od zabave prek izobraževanja do krščanske in domovinske vzgoje. Vanj so pisali najpomembnejši slovenski mladinski ustvarjalci od Frana Levstika in Janeza Trdine do Otona Župančiča, Dragotina Ketteja, Josipa Murna in Josipa Vandota. Sredi devetdesetih let 19. stoletja je Vrtec dobil še prilogo Angelček, ugasnil pa je dobro leto pred koncem druge svetovne vojne. V 20. stoletju je imel tekmeca v liberalnem mesečniku Zvonček, ki so ga izdajali učitelji, sprva združeni v Zvezi avstrijskih učiteljskih društev.
Spomladi leta 1897 so začeli na Slomškovi ulici v Ljubljani graditi mestno elektrarno, na današnji dan leta 1898 pa je mesto “zažarelo v električni svetlobi”. Javne trge in ulice je v začetku osvetljevalo 794 žarnic in 48 obločnic. Električno luč so napeljali tudi v več javnih poslopij. Sprva je imela elektrarna le malo zasebnih odjemalcev, saj so ljudje z nezaupanjem gledali na to novost. Vendar je elektrifikacija Ljubljane počasi napredovala in čez leto dni je bilo že 148 odjemalcev s približno 6.500 žarnicami in ducatom elektromotorjev. Mestna elektrarna ljubljanska je delovala vse do 60-ih let prejšnjega stoletja; takrat je njeno vlogo prevzela toplarna v Mostah. Leta 1988 so prvo ljubljansko elektrarno razglasili za tehniški spomenik, zdaj pa imajo v njej prostore umetniške dejavnosti.
Vsem, povsod /še najbolj zanesljivo ob radiu/, vse dni, v največji možni meri, na najbolj zaželene načine ... sreče, zdravja in veselja v letu 2021 !
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novo leto – novi koledar, Gašper Rojko (1742-1819) teolog iz Metave pri Mariboru - rektor Karlove univerze v Pragi, začetki mladinskega periodičnega tiska na Slovenskem, Ljubljani elektrika iz mestne elektrarne
Časovno štetje je kronološka delitev časa na dneve, mesece in leta. Tako je omogočena določitev zaporedja zgodovinskih dogodkov in njihove morebitne pomenske zveze. Mera za dan je polni zasuk Zemlje – Sončev dan, ki je dolg 24 ur. Ker pa niti leto niti mesec nista mnogokratnik Sončevih dni, so nastale razlike. To je skušal urediti Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem. Svetoval mu je grški astronom Sosigen iz Aleksandrije. Začetek leta je določil 1. januarja namesto 1. marca. Ta koledar pa je reformiral papež Gregor Trinajsti leta 1582 tako, da je četrtku, 4. oktobru 1582, sledil petek, 15. oktober. Koledarsko leto pa je skrajšal. Ta način računanja časa so sprejeli skoraj po vsem svetu, v začetku predvsem v katoliških deželah, v pravoslavnih pa se je zadržal julijanski koledar. /Posnetek/ Nam je pojasnil zgodovinar prof. dr. Janez Marolt, upokojeni predavatelj zgodovine starega vzhoda in antične zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru in medicinske latinske terminologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko se je rodil leta 1744 v Metavi pri Mariboru. Študiral je v Gradcu in na Dunaju ter nato kot kaplan služboval v Selnici ob Dravi in Svečini. Od leta 1774 je na graški univerzi predaval cerkveno zgodovino, ta predmet pa je osem let pozneje na povabilo cesarja Jožefa Drugega začel predavati v Pragi. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je tam posvečal cerkvenemu pravu. Cesar Franc Prvi ga je imenoval na visok položaj gubernialnega svetnika češke dežele. Leta 1797 pa ga je praška univerza izbrala za rektorja. Gašper Rojko se je zapisal v češko zgodovino predvsem s knjigo o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je naklonjeno pisal o verskem reformatorju Janu Husu. Ta je bil na začetku 15. stoletja prav tako rektor Karlove univerze v Pragi in pozneje zaradi kritike zanemarjanja vrednot Katoliške cerkve tistega časa v Konstanci kot krivoverec sežgan na grmadi. To obdobje je za nacionalni spomin velikega pomena, saj 6. julij – dan usmrtitve Jana Husa, na Češkem slavijo kot državni praznik. Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko je bil nazadnje stolni prošt pri cerkvi Vseh svetnikov v Pragi. Umrl je leta 1819 in je pokopan na danes opuščenem pokopališču Malostransky hrbitov – Mala četrt – v praškem okraju Smichov.
Korenine slovenskega mladinskega periodičnega tiska segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja, ko je 1. januarja pred 150 leti začel izhajati katoliški list Vrtec. Njegov urednik je bil Ivan Tomšič, vsebinska zasnova pa je segala od zabave prek izobraževanja do krščanske in domovinske vzgoje. Vanj so pisali najpomembnejši slovenski mladinski ustvarjalci od Frana Levstika in Janeza Trdine do Otona Župančiča, Dragotina Ketteja, Josipa Murna in Josipa Vandota. Sredi devetdesetih let 19. stoletja je Vrtec dobil še prilogo Angelček, ugasnil pa je dobro leto pred koncem druge svetovne vojne. V 20. stoletju je imel tekmeca v liberalnem mesečniku Zvonček, ki so ga izdajali učitelji, sprva združeni v Zvezi avstrijskih učiteljskih društev.
Spomladi leta 1897 so začeli na Slomškovi ulici v Ljubljani graditi mestno elektrarno, na današnji dan leta 1898 pa je mesto “zažarelo v električni svetlobi”. Javne trge in ulice je v začetku osvetljevalo 794 žarnic in 48 obločnic. Električno luč so napeljali tudi v več javnih poslopij. Sprva je imela elektrarna le malo zasebnih odjemalcev, saj so ljudje z nezaupanjem gledali na to novost. Vendar je elektrifikacija Ljubljane počasi napredovala in čez leto dni je bilo že 148 odjemalcev s približno 6.500 žarnicami in ducatom elektromotorjev. Mestna elektrarna ljubljanska je delovala vse do 60-ih let prejšnjega stoletja; takrat je njeno vlogo prevzela toplarna v Mostah. Leta 1988 so prvo ljubljansko elektrarno razglasili za tehniški spomenik, zdaj pa imajo v njej prostore umetniške dejavnosti.
Vsem, povsod /še najbolj zanesljivo ob radiu/, vse dni, v največji možni meri, na najbolj zaželene načine ... sreče, zdravja in veselja v letu 2021 !
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov