Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Verigarji – naša prva poštna znamka, od prostovoljca v bojih proti Turkom do sarajevskega arhivarja, prva bolnišnica za duševno bolne pri nas, društveno povezovanje koroških Slovencev

Pred 170 leti se je v Ljubljani rodil stavec Miroslav Hubmajer. Proslavil se je predvsem kot prostovoljec v bojih proti Turkom. Leta 1875 se je pridružil hercegovskim in bósenskim upornikom ter bil izvoljen celo za poveljnika upornikov severne Bosne. Zaradi neuspelega napada na Bosansko Kostajnico leta 1876 je odšel v Srbijo in tam sodeloval v prvi srbsko-turški vojni. Sodeloval je tudi v uporu Makedoncev v Kresni in bil celo načelnik štaba prostovoljnih enot. Po vseh teh vojaških dogodivščinah se je Miroslav Hubmajer na stara leta preselil v Sarajevo in postal mestni arhivar.

Z avstrijsko ustavo marca leta 1849 so prišle vse dobrodelne ustanove v deželno last. Tako je tudi ljubljansko bolnišnico dobila Dežela Kranjska. Kmalu se je pokazalo, da je premajhna, saj je bilo bolnikov, tudi duševnih, vse več. Leta 1870 se je v civilni bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani zdravilo že 50 duševnih bolnikov, šestdeset pa so jih nagnetli v neustrezne prostore na Poljanskem nasipu. Tedaj je s slovitim referatom z naslovom “Blaznice, kokršne morajo biti in kaj je njih namen” nastopil doktor Karel Bleiweis in predlagal, da bi kupili Krisperjevo posestvo na Studencu v Polju pri Ljubljani ter na njem zgradili ustrezno bolnišnico. Na današnji dan leta 1881 je bila Deželna blaznica Studenec, prva bolnišnica za duševno bolne na Slovenskem, odprta, vanjo pa so naselili 77 bolnikov.

Narodni delavec in publicist Julij Felaher se je že kot študent prava na Dunaju in v Zagrebu bojeval proti germanizaciji in se zavzemal za pravice Slovencev na Koroškem. Pozneje je kot sodni in državni pravdnik v Ljubljani deloval v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in od leta 1928 do smrti leta 1969 vodil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri Manjšinskem inštitutu, po njej pa pri oddelku za meje Znanstvenega inštituta ter na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Zbral je veliko dokumentarnega gradiva, v razpravah in člankih pa je obdelal vrsto vprašanj koroškega zadružništva, prosvete, društvenega življenja, plebiscitnih bojev, narodnoosvobodilnega boja, denacifikacije in delovanja protimanjšinskih organizacij. Pravnik Julij Felaher se je rodil leta 1895 v Melvičah na Koroškem.

Slovenci smo dobili prve lastne poštne znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice naših prvih znamk so tako imenovane »celjske izdaje«. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve povsem slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali 3. januarja 1919. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc. Znamke so natisnili v Ljubljani in na Dunaju. //Posnetek// Pravi magister Bojan Bračič, predsednik Filatelistične zveze Slovenije. Poštne znamke »verigarji« so bile v letih 1919 in 1920 v rabi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini. Skupna naklada verigarjev pa je dosegla kar 180 milijonov znamk.