Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

7. januar

07.01.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Schwab (1868-1938) – zobozdravnik, skladatelj in pevovodja, Pohujšanje v dolini šentflorjanski na ameriškem odru, Preporodovci za neodvisno in svobodno državo, utemeljitelj slovenske kastelologije

Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi slonijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko:Škrjanček poje žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Slovenija, dirigent je bil Mirko Cuderman. Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.

Publicist in prevajalec Anthony Klančar je bil po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika sprva novinar pri listu “Nova doba” v Clevelandu, nato pomožni knjižničar v tamkajšnjem Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je sam ustanovil. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflorjanski” v svojem prevodu. Publicist in prevajalec Anthony Klančar se je rodil leta 1908 v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev
. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala med letoma 1912 in 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.

Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Organiziral in vodil je pomembne konservatorske akcije, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je leta 1923 v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

7. januar

07.01.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Schwab (1868-1938) – zobozdravnik, skladatelj in pevovodja, Pohujšanje v dolini šentflorjanski na ameriškem odru, Preporodovci za neodvisno in svobodno državo, utemeljitelj slovenske kastelologije

Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi slonijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko:Škrjanček poje žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Slovenija, dirigent je bil Mirko Cuderman. Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.

Publicist in prevajalec Anthony Klančar je bil po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika sprva novinar pri listu “Nova doba” v Clevelandu, nato pomožni knjižničar v tamkajšnjem Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je sam ustanovil. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflorjanski” v svojem prevodu. Publicist in prevajalec Anthony Klančar se je rodil leta 1908 v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev
. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala med letoma 1912 in 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.

Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Organiziral in vodil je pomembne konservatorske akcije, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je leta 1923 v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

19. junij - odvetnica Ljuba Prenner in njena pripovedna proza (1906)

Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

18. junij - Lojze Ude: vojak, pravnik in zgodovinar (1896)

Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

17. junij - Alojz Dolhar, zagovornik slovenstva v Kanalski dolini (1902)

Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

16. junij - »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada« (1992)

Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

15. junij - Igralka Vida Juvan in njena umetniška pot (1905)

Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

14. junij - Vasilji Mirk in na ljudsko izročilo oprta melodika (1884)

Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

13. junij - Fran Lipič in prva znanstvena razprava o alkoholizmu (1799)

Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

12. junij - Janez Mesar in začetki bohinjskega sirarstva (1832)

Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov