Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franjo Baš (1899-1967) prvi predavatelj muzeologije, knjižnice 14. in 15. stoletja, olimpionik s sabljo in floretom, zvestoba avstrijski državi in kulturni povezanosti z matičnim narodom

Knjižnice so bile vedno pomemben segment širjenja omike. To seveda velja tudi za slovenske kraje, vendar je podatkov o tem, še zlasti če jih iščemo za nekaj stoletij, bolj malo. Zato je dragocena listina, s katero si je škof Lamberg na današnji dan leta 1478 pri ljubljanskem stolnem kapitlju izposodil precejšnje število knjig. Šlo je za 50 zvezkov, po večini rokopisov; polovica jih je bila pravne vsebine, preostalo pa medicinska in teološka dela. Ta listina torej potrjuje obstoj knjižnice ljubljanskega stolnega kapitlja, podatkov o drugih cerkvenih knjižnicah iz tistega obdobja pa je bolj malo. Med plemiškimi je bila najpomembnejša turjaška; začetki le-te segajo že v 14. stoletje, zanimiva pa je tudi zato, ker je bilo v njej veliko posvetne literature.

Častnik in sabljač Rihard Verderber je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kočevju.

Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog Franjo Baš je bil po študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani gimnazijski profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe. Franjo Baš se je rodil leta 1899 v Kaménčah pri Braslovčah.

Šolnik in narodni delavec Valentin Inzko je leta 1949 v Gradcu diplomiral iz slavistike in zgodovine. Poučeval je na gimnaziji in učiteljišču v Celovcu, bil strokovni nadzornik za slovensko gimnazijo in za pouk slovenščine na drugih koroških srednjih in višjih šolah ter do upokojitve vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Prizadeval si je za razvoj izobrazbenih možnosti koroških Slovencev, organiziral seminarje za slovenske učitelje in profesorje ter pripravil več učbenikov za slovenščino in zgodovino. Na kulturnem področju je bil soustanovitelj Katoliške prosvete, tajnik Krščanske kulturne zveze ter odbornik celovške Mohorjeve družbe. Leta 1952 je postal tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih od 1960 do 1968 pa je bil predsednik te osrednje manjšinske organizacije. Dosledno je zagovarjal zvestobo avstrijski državi in kulturno povezanost z matičnim narodom. Bil je med vodilnimi slovenskimi predstavniki v koroški in avstrijski katoliški sinodi, kot sopredsednik koordinacijskega odbora celovške škofije pa je veliko pripomogel k sožitju obeh narodov na Koroškem in za to leta 1988 prvi prejel Einspielerjevo nagrado. Dobil je tudi Tischlerjevo ter srebrni častni znak Republike Slovenije. Valentin Inzko se je rodil leta 1923 v Svečah na avstrijskem Koroškem.