Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franjo Baš (1899-1967) prvi predavatelj muzeologije, knjižnice 14. in 15. stoletja, olimpionik s sabljo in floretom, zvestoba avstrijski državi in kulturni povezanosti z matičnim narodom
Knjižnice so bile vedno pomemben segment širjenja omike. To seveda velja tudi za slovenske kraje, vendar je podatkov o tem, še zlasti če jih iščemo za nekaj stoletij, bolj malo. Zato je dragocena listina, s katero si je škof Lamberg na današnji dan leta 1478 pri ljubljanskem stolnem kapitlju izposodil precejšnje število knjig. Šlo je za 50 zvezkov, po večini rokopisov; polovica jih je bila pravne vsebine, preostalo pa medicinska in teološka dela. Ta listina torej potrjuje obstoj knjižnice ljubljanskega stolnega kapitlja, podatkov o drugih cerkvenih knjižnicah iz tistega obdobja pa je bolj malo. Med plemiškimi je bila najpomembnejša turjaška; začetki le-te segajo že v 14. stoletje, zanimiva pa je tudi zato, ker je bilo v njej veliko posvetne literature.
Častnik in sabljač Rihard Verderber je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kočevju.
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog Franjo Baš je bil po študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani gimnazijski profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe. Franjo Baš se je rodil leta 1899 v Kaménčah pri Braslovčah.
Šolnik in narodni delavec Valentin Inzko je leta 1949 v Gradcu diplomiral iz slavistike in zgodovine. Poučeval je na gimnaziji in učiteljišču v Celovcu, bil strokovni nadzornik za slovensko gimnazijo in za pouk slovenščine na drugih koroških srednjih in višjih šolah ter do upokojitve vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Prizadeval si je za razvoj izobrazbenih možnosti koroških Slovencev, organiziral seminarje za slovenske učitelje in profesorje ter pripravil več učbenikov za slovenščino in zgodovino. Na kulturnem področju je bil soustanovitelj Katoliške prosvete, tajnik Krščanske kulturne zveze ter odbornik celovške Mohorjeve družbe. Leta 1952 je postal tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih od 1960 do 1968 pa je bil predsednik te osrednje manjšinske organizacije. Dosledno je zagovarjal zvestobo avstrijski državi in kulturno povezanost z matičnim narodom. Bil je med vodilnimi slovenskimi predstavniki v koroški in avstrijski katoliški sinodi, kot sopredsednik koordinacijskega odbora celovške škofije pa je veliko pripomogel k sožitju obeh narodov na Koroškem in za to leta 1988 prvi prejel Einspielerjevo nagrado. Dobil je tudi Tischlerjevo ter srebrni častni znak Republike Slovenije. Valentin Inzko se je rodil leta 1923 v Svečah na avstrijskem Koroškem.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franjo Baš (1899-1967) prvi predavatelj muzeologije, knjižnice 14. in 15. stoletja, olimpionik s sabljo in floretom, zvestoba avstrijski državi in kulturni povezanosti z matičnim narodom
Knjižnice so bile vedno pomemben segment širjenja omike. To seveda velja tudi za slovenske kraje, vendar je podatkov o tem, še zlasti če jih iščemo za nekaj stoletij, bolj malo. Zato je dragocena listina, s katero si je škof Lamberg na današnji dan leta 1478 pri ljubljanskem stolnem kapitlju izposodil precejšnje število knjig. Šlo je za 50 zvezkov, po večini rokopisov; polovica jih je bila pravne vsebine, preostalo pa medicinska in teološka dela. Ta listina torej potrjuje obstoj knjižnice ljubljanskega stolnega kapitlja, podatkov o drugih cerkvenih knjižnicah iz tistega obdobja pa je bolj malo. Med plemiškimi je bila najpomembnejša turjaška; začetki le-te segajo že v 14. stoletje, zanimiva pa je tudi zato, ker je bilo v njej veliko posvetne literature.
Častnik in sabljač Rihard Verderber je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kočevju.
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog Franjo Baš je bil po študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani gimnazijski profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe. Franjo Baš se je rodil leta 1899 v Kaménčah pri Braslovčah.
Šolnik in narodni delavec Valentin Inzko je leta 1949 v Gradcu diplomiral iz slavistike in zgodovine. Poučeval je na gimnaziji in učiteljišču v Celovcu, bil strokovni nadzornik za slovensko gimnazijo in za pouk slovenščine na drugih koroških srednjih in višjih šolah ter do upokojitve vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Prizadeval si je za razvoj izobrazbenih možnosti koroških Slovencev, organiziral seminarje za slovenske učitelje in profesorje ter pripravil več učbenikov za slovenščino in zgodovino. Na kulturnem področju je bil soustanovitelj Katoliške prosvete, tajnik Krščanske kulturne zveze ter odbornik celovške Mohorjeve družbe. Leta 1952 je postal tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih od 1960 do 1968 pa je bil predsednik te osrednje manjšinske organizacije. Dosledno je zagovarjal zvestobo avstrijski državi in kulturno povezanost z matičnim narodom. Bil je med vodilnimi slovenskimi predstavniki v koroški in avstrijski katoliški sinodi, kot sopredsednik koordinacijskega odbora celovške škofije pa je veliko pripomogel k sožitju obeh narodov na Koroškem in za to leta 1988 prvi prejel Einspielerjevo nagrado. Dobil je tudi Tischlerjevo ter srebrni častni znak Republike Slovenije. Valentin Inzko se je rodil leta 1923 v Svečah na avstrijskem Koroškem.
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov