Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ziljska podružnica slovenskega planinskega društva, četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, več kot le zborovodja
Slovensko planinsko društvo je kmalu po ustanovitvi v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja začelo ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Te naj bi ohranjale podobo slovenskih gora, ki jih je prav takrat organizirano ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila podružnica v Bórljah v zahodnem delu Ziljske doline na Koroškem. Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva je nastala 24. januarja 1900 na pobudo šestnajstih navdušenih članov tako imenovanega slovenskega omizja, za katerim so se poleg koroških Slovencev zbirali tudi zavedni Slovenci iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, med planinci znan po planinskih markacijah, ki se imenujejo njem. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva in je delovala do usodnega plebiscita. Zdaj njeno delo nadaljuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu.
Ustvarjalka slovenske bibliografije Štefka Bulovec se je najprej šolala za trgovko, pozneje pa je bila pisarniška pomočnica in učiteljica na nunskih učiteljiščih v Avstriji in Sloveniji. Tik pred drugo svetovno vojno je službovala kot učiteljica na Svétini pri Celju. Pred nacisti se je umaknila v Ljubljano in našla zaposlitev v Univerzitetni knjižnici. V bibliografsko delo jo je uvedel priznani bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger. Četrt stoletja je snovala Prešernovo bibliografijo, ki je izšla leta 1975 in je tedaj veljala za najobsežnejšo osebno monografsko bibliografijo pri Slovencih. Njena bibliografija slovenskih prevodov iz antičnih del pa je žal ostala nedokončana. Štefka Bulovec, sestra kiparke Karle Bulovec Mrak, se je rodila leta 1901 na Bledu.
Literarna zgodovinarka Marja Borštnik je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike in se do upokojitve leta 1963 ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več kot dvesto sestavkov in razprav, samostojnih monografskih publikacij ter leposlovnih del. Njeno prvo temeljno znanstveno delo – monografija o Antonu Aškercu – je izšlo leta 1939. Po vojni sta sledili še monografiji o Franu Celestinu in Ivanu Tavčarju. Poznamo jo še po Pregledu slovenskega slovstva, Pogovorih s pesnikom Alojzom Gradnikom, Prežihovem zborniku in drugih delih. Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, se je rodila leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki.
Umetniška dejavnost zborovodje Jožeta Gregorca se je začela v Mariboru. Bil je načelnik glasbenega oddelka tamkajšnjega radia, ustanovil je radijski orkester in zbor in leta 1959 prevzel vodenje mariborske filharmonije. Več kot dve desetletji je bil osrednja osebnost moškega pevskega zbora Slave Klavora, ki je ime Maribora ponesel po vsej Evropi, in ga je vodil od leta 1955 do leta 1976. Po zmagi na prvem amaterskem festivalu pevskih zborov Jugoslavije v Nišu se je zbor vse bolj uveljavljal tudi v mednarodnem prostoru. Na številnih gostovanjih v tujini je prejel najvišja priznanja. *Posnetek. Jože Gregorc ‒ rodil se je leta 1914 ‒ je ob številnih umetniških priznanjih zasluženo prejel tudi Gallusovo plaketo kot najvišje priznanje slovenske društvene kulture, bil pa je tudi častni občan Ptuja.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ziljska podružnica slovenskega planinskega društva, četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, več kot le zborovodja
Slovensko planinsko društvo je kmalu po ustanovitvi v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja začelo ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Te naj bi ohranjale podobo slovenskih gora, ki jih je prav takrat organizirano ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila podružnica v Bórljah v zahodnem delu Ziljske doline na Koroškem. Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva je nastala 24. januarja 1900 na pobudo šestnajstih navdušenih članov tako imenovanega slovenskega omizja, za katerim so se poleg koroških Slovencev zbirali tudi zavedni Slovenci iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, med planinci znan po planinskih markacijah, ki se imenujejo njem. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva in je delovala do usodnega plebiscita. Zdaj njeno delo nadaljuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu.
Ustvarjalka slovenske bibliografije Štefka Bulovec se je najprej šolala za trgovko, pozneje pa je bila pisarniška pomočnica in učiteljica na nunskih učiteljiščih v Avstriji in Sloveniji. Tik pred drugo svetovno vojno je službovala kot učiteljica na Svétini pri Celju. Pred nacisti se je umaknila v Ljubljano in našla zaposlitev v Univerzitetni knjižnici. V bibliografsko delo jo je uvedel priznani bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger. Četrt stoletja je snovala Prešernovo bibliografijo, ki je izšla leta 1975 in je tedaj veljala za najobsežnejšo osebno monografsko bibliografijo pri Slovencih. Njena bibliografija slovenskih prevodov iz antičnih del pa je žal ostala nedokončana. Štefka Bulovec, sestra kiparke Karle Bulovec Mrak, se je rodila leta 1901 na Bledu.
Literarna zgodovinarka Marja Borštnik je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike in se do upokojitve leta 1963 ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več kot dvesto sestavkov in razprav, samostojnih monografskih publikacij ter leposlovnih del. Njeno prvo temeljno znanstveno delo – monografija o Antonu Aškercu – je izšlo leta 1939. Po vojni sta sledili še monografiji o Franu Celestinu in Ivanu Tavčarju. Poznamo jo še po Pregledu slovenskega slovstva, Pogovorih s pesnikom Alojzom Gradnikom, Prežihovem zborniku in drugih delih. Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, se je rodila leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki.
Umetniška dejavnost zborovodje Jožeta Gregorca se je začela v Mariboru. Bil je načelnik glasbenega oddelka tamkajšnjega radia, ustanovil je radijski orkester in zbor in leta 1959 prevzel vodenje mariborske filharmonije. Več kot dve desetletji je bil osrednja osebnost moškega pevskega zbora Slave Klavora, ki je ime Maribora ponesel po vsej Evropi, in ga je vodil od leta 1955 do leta 1976. Po zmagi na prvem amaterskem festivalu pevskih zborov Jugoslavije v Nišu se je zbor vse bolj uveljavljal tudi v mednarodnem prostoru. Na številnih gostovanjih v tujini je prejel najvišja priznanja. *Posnetek. Jože Gregorc ‒ rodil se je leta 1914 ‒ je ob številnih umetniških priznanjih zasluženo prejel tudi Gallusovo plaketo kot najvišje priznanje slovenske društvene kulture, bil pa je tudi častni občan Ptuja.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov