Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Vertovec (1784 – 1851) in Vinoreja - prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku, življenje zaznamovano s pesništvom, novele iz vsakdanjih okolij, 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem
Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajala kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšla v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom : od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše: "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina , da ko celi drugi svet". S pomočjo znanja jezikov je Matija Vrtovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najvidnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.
Marija Brenčič Jelen je svoje pesmi objavljala v nedeljskih prilogah časopisa “Slovenec”, v različnih literarnih listih ter v “Mohorjevem” in “Slovenčevem koledarju”. Prvo pesniško zbirko z naslovom “Spev tihe doline” je že kot osemnajstletna izdala leta 1937. Napisala je tudi nekaj radijskih iger za otroke, po drugi svetovni vojni pa je izdala še štiri pesniške zbirke ter leta 1991 zbirko črtic “Naših njiv nihče več ne orje”. Marija Brenčič Jelen se je rodila na današnji dan leta 1919 v Podlipi pri Vrhniki.
Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo in od tam odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je v Mariboru končal učiteljišče in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Med služenjem vojaškega roka so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma, zato je dve leti in pol prebil v vojaškem zaporu. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Celju.
Gledališka igralka Vera Per je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Vertovec (1784 – 1851) in Vinoreja - prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku, življenje zaznamovano s pesništvom, novele iz vsakdanjih okolij, 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem
Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajala kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšla v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom : od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše: "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina , da ko celi drugi svet". S pomočjo znanja jezikov je Matija Vrtovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najvidnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.
Marija Brenčič Jelen je svoje pesmi objavljala v nedeljskih prilogah časopisa “Slovenec”, v različnih literarnih listih ter v “Mohorjevem” in “Slovenčevem koledarju”. Prvo pesniško zbirko z naslovom “Spev tihe doline” je že kot osemnajstletna izdala leta 1937. Napisala je tudi nekaj radijskih iger za otroke, po drugi svetovni vojni pa je izdala še štiri pesniške zbirke ter leta 1991 zbirko črtic “Naših njiv nihče več ne orje”. Marija Brenčič Jelen se je rodila na današnji dan leta 1919 v Podlipi pri Vrhniki.
Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo in od tam odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je v Mariboru končal učiteljišče in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Med služenjem vojaškega roka so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma, zato je dve leti in pol prebil v vojaškem zaporu. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Celju.
Gledališka igralka Vera Per je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov