Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Vertovec (1784 – 1851) in Vinoreja - prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku, življenje zaznamovano s pesništvom, novele iz vsakdanjih okolij, 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem
Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajala kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšla v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom : od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše: "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina , da ko celi drugi svet". S pomočjo znanja jezikov je Matija Vrtovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najvidnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.
Marija Brenčič Jelen je svoje pesmi objavljala v nedeljskih prilogah časopisa “Slovenec”, v različnih literarnih listih ter v “Mohorjevem” in “Slovenčevem koledarju”. Prvo pesniško zbirko z naslovom “Spev tihe doline” je že kot osemnajstletna izdala leta 1937. Napisala je tudi nekaj radijskih iger za otroke, po drugi svetovni vojni pa je izdala še štiri pesniške zbirke ter leta 1991 zbirko črtic “Naših njiv nihče več ne orje”. Marija Brenčič Jelen se je rodila na današnji dan leta 1919 v Podlipi pri Vrhniki.
Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo in od tam odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je v Mariboru končal učiteljišče in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Med služenjem vojaškega roka so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma, zato je dve leti in pol prebil v vojaškem zaporu. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Celju.
Gledališka igralka Vera Per je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Vertovec (1784 – 1851) in Vinoreja - prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku, življenje zaznamovano s pesništvom, novele iz vsakdanjih okolij, 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem
Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajala kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšla v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom : od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše: "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina , da ko celi drugi svet". S pomočjo znanja jezikov je Matija Vrtovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najvidnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.
Marija Brenčič Jelen je svoje pesmi objavljala v nedeljskih prilogah časopisa “Slovenec”, v različnih literarnih listih ter v “Mohorjevem” in “Slovenčevem koledarju”. Prvo pesniško zbirko z naslovom “Spev tihe doline” je že kot osemnajstletna izdala leta 1937. Napisala je tudi nekaj radijskih iger za otroke, po drugi svetovni vojni pa je izdala še štiri pesniške zbirke ter leta 1991 zbirko črtic “Naših njiv nihče več ne orje”. Marija Brenčič Jelen se je rodila na današnji dan leta 1919 v Podlipi pri Vrhniki.
Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo in od tam odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je v Mariboru končal učiteljišče in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Med služenjem vojaškega roka so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma, zato je dve leti in pol prebil v vojaškem zaporu. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Celju.
Gledališka igralka Vera Per je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov