Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

28. januar

28.01.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Matija Vertovec (1784 – 1851) in Vinoreja - prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku, življenje zaznamovano s pesništvom, novele iz vsakdanjih okolij, 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem

Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajala kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšla v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom : od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše: "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina , da ko celi drugi svet". S pomočjo znanja jezikov je Matija Vrtovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najvidnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.

Marija Brenčič Jelen je svoje pesmi objavljala v nedeljskih prilogah časopisa “Slovenec”, v različnih literarnih listih ter v “Mohorjevem” in “Slovenčevem koledarju”. Prvo pesniško zbirko z naslovom “Spev tihe doline” je že kot osemnajstletna izdala leta 1937. Napisala je tudi nekaj radijskih iger za otroke, po drugi svetovni vojni pa je izdala še štiri pesniške zbirke ter leta 1991 zbirko črtic “Naših njiv nihče več ne orje”. Marija Brenčič Jelen se je rodila na današnji dan leta 1919 v Podlipi pri Vrhniki.

Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo in od tam odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je v Mariboru končal učiteljišče in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Med služenjem vojaškega roka so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma, zato je dve leti in pol prebil v vojaškem zaporu. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Celju.

Gledališka igralka Vera Per je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

28. januar

28.01.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Matija Vertovec (1784 – 1851) in Vinoreja - prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku, življenje zaznamovano s pesništvom, novele iz vsakdanjih okolij, 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem

Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajala kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšla v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom : od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše: "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina , da ko celi drugi svet". S pomočjo znanja jezikov je Matija Vrtovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najvidnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.

Marija Brenčič Jelen je svoje pesmi objavljala v nedeljskih prilogah časopisa “Slovenec”, v različnih literarnih listih ter v “Mohorjevem” in “Slovenčevem koledarju”. Prvo pesniško zbirko z naslovom “Spev tihe doline” je že kot osemnajstletna izdala leta 1937. Napisala je tudi nekaj radijskih iger za otroke, po drugi svetovni vojni pa je izdala še štiri pesniške zbirke ter leta 1991 zbirko črtic “Naših njiv nihče več ne orje”. Marija Brenčič Jelen se je rodila na današnji dan leta 1919 v Podlipi pri Vrhniki.

Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo in od tam odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je v Mariboru končal učiteljišče in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Med služenjem vojaškega roka so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma, zato je dve leti in pol prebil v vojaškem zaporu. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Celju.

Gledališka igralka Vera Per je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.


12.10.2023

17. oktober - prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.10.2023

16. oktober - Protifašistična zveze žensk Slovenije (1943)

Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

15. oktober - Peter Gosar (1923) fizik in raziskovalec polprevodnikov

Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.10.2023

14. oktober - Slovenec – 'Političen list za slovenski narod' (1873)

»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

13. oktober - Igor Torkar (1913) obsojenec v dachavskih procesih

Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

12. oktober - državniški dogodek na mostu čez Muro (1969)

Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

11. oktober - »Veličanstvo, prepozno je …« (1918)

Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in pozabljene obljube

Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«


07.10.2023

9. oktober - arhitekt Boris Kobe (1905) in spominska znamenja

Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

8. oktober - tolarji zamenjajo dinarje (1991)

Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

7. oktober - "polenecia" in biolog Anton Polenec (1910)

Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

6. oktober - v Ljubljani 20 cm snega (1926)

Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

5. oktober - Božo Podkrajšek (1909) satirik, ki je dražil oblastnike

Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

4. oktober - Stanislav Rapotec (1911) umetnik, odlikovan z redom Avstralije

Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

3. oktober - bombardiranje Novega mesta in Črnomlja (1943)

V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

2. oktober - Metod Milač (1924) »Kdo solze naše posuši«

Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

30. september - dr. Zoran Janžekovič (1918) in uspehi pri zdravljenju opeklin

Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

29. september -dr. Franjo Rosina (1863) odvetnik in bančnik s poslanstvom

Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 20 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov