Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Krempl (1790-1844) in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, slovanska čitalnica v Trstu, cesarjev brat po potresu prizadetim v Brežicah nameni 15 tisoč kron, srečanja z indijsko kulturo
Leta 1790 se je na Políčkem Vrhu pri Gornji Radgoni rodil duhovnik in narodni buditelj Anton Krempl. Njegov študij v Gradcu je potekal prav v času, ko so na tamkajšnjem liceju poskusno za tri leta ustanovili stolico slovenskega jezika. Prvi profesor na stolici Janez Nepomuk Primic je zbiral okoli sebe slovenske bogoslovce in jih na predavanjih navduševal za slovenski jezik. Temu krogu se je pridružil tudi Krempl, ki je še zlasti kazal veliko vnemo za učenje materinščine, sestavljanje slovenskih pridig in zbiranje gradiva iz knjižnic. V času, ko je živel na Ptuju, je prišel v stik z lokalnim zgodovinarjem, kuratom Simonom Povodnom, ki je zbral zajetno količino gradiva o domači politični, cerkveni in kulturni zgodovini od rimske dobe do začetkov 19. stoletja. Njegove podatke je Krempl pozneje uporabil tudi v svojem osrednjem delu Dogodivšine štajerske zemle, ki je leta 1845 izšlo v Gradcu in velja za prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, zaradi prezgodnje Kremplove smrti pa je ostalo njegova edina zgodovinska študija.
Pred 160 leti je bila v Trstu ustanovljena Slovanska čitalnica. Na ustanovnem občnem zboru so bili ob Slovencih navzoči Hrvati, Srbi, Črnogorci, Čehi, Poljaki in Slovaki. Čitalnica je postala središče družbenega, družabnega in kulturnega življenja tedanjih meščanov slovanskega rodu v mestu. Leta 1904 se je čitalnica preselila v prvo nadstropje Narodnega doma v Trstu. Iz poročila ob 50-letnici njenega delovanja izvemo, da je bila čitalnica, ki je štela 220 članov, naročena na 110 časopisov in revij - 22 slovenskih, 36 čeških, 17 hrvaških, 5 srbskih, 5 italijanskih, 2 francoska, 22 nemških in 1 angleški. Po prvi svetovni vojni je obujeno delovanje čitalnice prekinil fašistični požig Narodnega doma, v katerem je zgorelo tudi celotno njeno gradivo. Še to. Kmalu za tržaško čitalnico sta nastali tudi ljubljanska in mariborska, v slabem desetletju jih je bilo na slovenskem že 60. Čitalnice in bralna društva so bili prvi znanilci prebujene narodne zavesti pri Slovencih po odpravi Bachovega absolutizma.
Brežice je 29. januarja 1917 ob 9. uri in 22 minut stresel eden najmočnejših potresov na območju Slovenije v 20. stoletju. Čutili so ga na ozemlju celotne današnje države. Njegovo žarišče je bilo v globini 13 kilometrov, magnituda pa je znašala 5,7 oziroma osma stopnja po evropski makrosezmični lestvici. Potres je terjal dve smrtni žrtvi, več ljudi je bilo ranjenih, poleg zasebnih hiš pa so bile precej poškodovane nekatere javne zgradbe. Skupna škoda je samo v Brežicah presegla milijon takratnih kron. Tla se po potresu še nekaj časa niso umirila, v štirih mesecih pa se je zvrstilo več kot 240 popotresnih sunkov. Na pomoč je priskočila vojska, bivanje na prostem pa sta ovirala mraz in debela snežna odeja, zato se je veliko ljudi nastanilo pri znancih in sorodnikih, več kot 200 pa v železniških vagonih, ki jih je dala na voljo južna železnica. Zaradi posledic potresa je 2. februarja 1917 Brežice, Krško vas in Čatež obiskal cesarjev brat, nadvojvoda Maks, in prizadetim izročil 15.000 kron pomoči.
Pisateljica in prevajalka Nada Kraigher se je rodila leta 1911 v Trstu. Sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju in bila nato do leta 1946 članica jugoslovanske vojne misije v Združenih državah Amerike. V petdesetih letih je končala ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani, nato pa je bila upravnica Jugoslovanske avtorske agencije za Slovenijo. Objavljati je začela leta 1955. Pisala je predvsem romane z avtobiografskimi značilnostmi: o vojnem času, sodobni ženski in družinski problematiki, v romanu “Yaja veva” pa je opisala stik zahodnjakinje z indijsko kulturo; dalj časa je namreč živela na Šrilanki in v Indiji. Napisala je tudi več del za mladino ter prevajala iz ruskega in italijanskega jezika.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Krempl (1790-1844) in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, slovanska čitalnica v Trstu, cesarjev brat po potresu prizadetim v Brežicah nameni 15 tisoč kron, srečanja z indijsko kulturo
Leta 1790 se je na Políčkem Vrhu pri Gornji Radgoni rodil duhovnik in narodni buditelj Anton Krempl. Njegov študij v Gradcu je potekal prav v času, ko so na tamkajšnjem liceju poskusno za tri leta ustanovili stolico slovenskega jezika. Prvi profesor na stolici Janez Nepomuk Primic je zbiral okoli sebe slovenske bogoslovce in jih na predavanjih navduševal za slovenski jezik. Temu krogu se je pridružil tudi Krempl, ki je še zlasti kazal veliko vnemo za učenje materinščine, sestavljanje slovenskih pridig in zbiranje gradiva iz knjižnic. V času, ko je živel na Ptuju, je prišel v stik z lokalnim zgodovinarjem, kuratom Simonom Povodnom, ki je zbral zajetno količino gradiva o domači politični, cerkveni in kulturni zgodovini od rimske dobe do začetkov 19. stoletja. Njegove podatke je Krempl pozneje uporabil tudi v svojem osrednjem delu Dogodivšine štajerske zemle, ki je leta 1845 izšlo v Gradcu in velja za prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, zaradi prezgodnje Kremplove smrti pa je ostalo njegova edina zgodovinska študija.
Pred 160 leti je bila v Trstu ustanovljena Slovanska čitalnica. Na ustanovnem občnem zboru so bili ob Slovencih navzoči Hrvati, Srbi, Črnogorci, Čehi, Poljaki in Slovaki. Čitalnica je postala središče družbenega, družabnega in kulturnega življenja tedanjih meščanov slovanskega rodu v mestu. Leta 1904 se je čitalnica preselila v prvo nadstropje Narodnega doma v Trstu. Iz poročila ob 50-letnici njenega delovanja izvemo, da je bila čitalnica, ki je štela 220 članov, naročena na 110 časopisov in revij - 22 slovenskih, 36 čeških, 17 hrvaških, 5 srbskih, 5 italijanskih, 2 francoska, 22 nemških in 1 angleški. Po prvi svetovni vojni je obujeno delovanje čitalnice prekinil fašistični požig Narodnega doma, v katerem je zgorelo tudi celotno njeno gradivo. Še to. Kmalu za tržaško čitalnico sta nastali tudi ljubljanska in mariborska, v slabem desetletju jih je bilo na slovenskem že 60. Čitalnice in bralna društva so bili prvi znanilci prebujene narodne zavesti pri Slovencih po odpravi Bachovega absolutizma.
Brežice je 29. januarja 1917 ob 9. uri in 22 minut stresel eden najmočnejših potresov na območju Slovenije v 20. stoletju. Čutili so ga na ozemlju celotne današnje države. Njegovo žarišče je bilo v globini 13 kilometrov, magnituda pa je znašala 5,7 oziroma osma stopnja po evropski makrosezmični lestvici. Potres je terjal dve smrtni žrtvi, več ljudi je bilo ranjenih, poleg zasebnih hiš pa so bile precej poškodovane nekatere javne zgradbe. Skupna škoda je samo v Brežicah presegla milijon takratnih kron. Tla se po potresu še nekaj časa niso umirila, v štirih mesecih pa se je zvrstilo več kot 240 popotresnih sunkov. Na pomoč je priskočila vojska, bivanje na prostem pa sta ovirala mraz in debela snežna odeja, zato se je veliko ljudi nastanilo pri znancih in sorodnikih, več kot 200 pa v železniških vagonih, ki jih je dala na voljo južna železnica. Zaradi posledic potresa je 2. februarja 1917 Brežice, Krško vas in Čatež obiskal cesarjev brat, nadvojvoda Maks, in prizadetim izročil 15.000 kron pomoči.
Pisateljica in prevajalka Nada Kraigher se je rodila leta 1911 v Trstu. Sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju in bila nato do leta 1946 članica jugoslovanske vojne misije v Združenih državah Amerike. V petdesetih letih je končala ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani, nato pa je bila upravnica Jugoslovanske avtorske agencije za Slovenijo. Objavljati je začela leta 1955. Pisala je predvsem romane z avtobiografskimi značilnostmi: o vojnem času, sodobni ženski in družinski problematiki, v romanu “Yaja veva” pa je opisala stik zahodnjakinje z indijsko kulturo; dalj časa je namreč živela na Šrilanki in v Indiji. Napisala je tudi več del za mladino ter prevajala iz ruskega in italijanskega jezika.
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov