Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz, vsestranski glasbeni ustvarjalec, članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, Turistovski klub »Skala«

Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.

Zdravnica mikrobiologinja Jelka Vesenják - Hirjan je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do leta 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem. Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in je kot njena izvedenka več let delovala v Mjanmaru, Egiptu in na Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenják - Hirjan se je rodila leta 1913 v Ljubljani.

Za prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma štejemo vzpon »štirih srčnih mož« iz Bohinja na Triglav leta 1778. Načrtneje so začeli razvijati alpinizem nekateri posamezniki v 19. stoletju. To so bili predvsem Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Med njimi je bil tudi trentarski divji lovec Ivan Berginc, ki je konec devetnajstega stoletja prvič preplezal triglavsko Severno steno. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”. Njegovi člani so bili tudi geograf Pavel Kunaver ter fotografa Badjura in Brinšek. Leta 1911 so alpinisti prvič preplezali Severno steno po slovenski smeri. Alpinistični navdušenci in nasprotniki množičnega obiskovanja gora so na današnji dan pred sto leti ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike tedaj prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Posnetek. Pravi zgodovinar dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva v Celju. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.

Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili – 30°C. Reka Krka je zamrznila, prav tako Mura pri Radencih, v katerih so namerili minus 28 stopinj. Pri Zagorju so kar 8 dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja pri Celju je popolnoma zamrznila, debelina ledu je presegala 10 centimetrov. Hud mraz je povzročil tudi težave v železniškem prometu. Nizke temperature so delale težave parnim lokomotivam in pri razvrščanju vlakov, zato so posamezni, predvsem tovorni vlaki prispeli na ljubljansko železniško postajo tudi z 10- in večurno zamudo.