Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Bert Sotlar (1921-1992) ter njegovi junaški in komični liki, Tičnik - “kratkočasna spevoigra v jednem delu”, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru, prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Na današnji dan leta 1866 je bila v ljubljanski čitalnici premierno uprizorjena prva slovenska opereta, “kratkočasna spevoigra v jednem delu” “Tičnik”. Besedilo je po nemški veseloigri poslovenil Mihael Léndovšek, glasbo pa je napisal Benjamin Ípavec. Krstno predstavo si je prišel ogledat celo sam deželni predsednik baron Bach “s prečastito svojo rodovino”, časniki pa so zaneseno poročali:
“Po pravici je h koncu toliko živahnega pleska bilo, da se je dvorana zibala. Le en glas je, da se Ipavčeva spevoigra more meriti z vsako drugo najboljo opereto, vrh tega pa ima za nas še toliko večo vrednost, da so napevi njeni prav v duhu slovanske muzike zloženi. Čitalnica je še tisto noč po telegramu čestitala gospodu doktorju Ipavcu v Gradec.”
Prva slovenska opereta Benjamina Ipavca “Tičnik” je tudi na treh ponovitvah dosegla velik uspeh.

Pred 150-imi leti se je v Križu pri Tomaju rodil slikar Josip Macarol. Slikarsko nadarjenost je kazal že kot otrok. Pozneje je študiral na deželni slikarski šoli v Gradcu, tam je spoznal tudi Ivana Groharja. Žal pa so ga slabe gmotne razmere prisilile, da je sprejel uradniško službo na sodišču v Trstu. Ustvarjal je v olju, pastelu, akvarelu in risbi. Najbolj znana je njegova upodobitev Repentabra, objavljena v zborniku Luč. Slika razodeva solidno tehnično znanje, ki pa ostaja v umirjenem realističnem okviru. Slikarstvo je sčasoma opuščal in se zagrenjen umaknil v svet družine in službe; ustvarjal je le še za lastno veselje.

Gledališki in filmski igralec Bert Sotlar je po študiju na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani najprej nekaj sezon igral v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega zvenečega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan in takrat je med drugim povedal. Posnetek. Nastopil je tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”. Gledališki in filmski igralec Bert Sotlar se je rodil pred sto leti v Kočevju.

V dolini pod Poncami je bilo 4. februarja 1934 prvo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na skakalnici, zgrajeni iz snega po načrtih inž. Stanka Bloudka. Napravo, ki naj bi omogočala skoke do 70 m, so preizkusili z državnim prvenstvom. Za slovenske športnike in Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je v Rateče pripeljal poseben vlak, veliko obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport. Žal pa vreme dogajanju ni bilo naklonjeno, zato so morali sneg dodatno utrditi. Konstruktor skakalnice Ivan Rožman se je tega lotil s salmiakom, soljo in običajno škropilnico, kakršno so uporabljali za nego rastlin. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili tako imenovani snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje. Poleg desetih domačih skakalcev sta tistega leta v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.