Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bert Sotlar (1921-1992) ter njegovi junaški in komični liki, Tičnik - “kratkočasna spevoigra v jednem delu”, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru, prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami
Na današnji dan leta 1866 je bila v ljubljanski čitalnici premierno uprizorjena prva slovenska opereta, “kratkočasna spevoigra v jednem delu” “Tičnik”. Besedilo je po nemški veseloigri poslovenil Mihael Léndovšek, glasbo pa je napisal Benjamin Ípavec. Krstno predstavo si je prišel ogledat celo sam deželni predsednik baron Bach “s prečastito svojo rodovino”, časniki pa so zaneseno poročali:
“Po pravici je h koncu toliko živahnega pleska bilo, da se je dvorana zibala. Le en glas je, da se Ipavčeva spevoigra more meriti z vsako drugo najboljo opereto, vrh tega pa ima za nas še toliko večo vrednost, da so napevi njeni prav v duhu slovanske muzike zloženi. Čitalnica je še tisto noč po telegramu čestitala gospodu doktorju Ipavcu v Gradec.”
Prva slovenska opereta Benjamina Ipavca “Tičnik” je tudi na treh ponovitvah dosegla velik uspeh.
Pred 150-imi leti se je v Križu pri Tomaju rodil slikar Josip Macarol. Slikarsko nadarjenost je kazal že kot otrok. Pozneje je študiral na deželni slikarski šoli v Gradcu, tam je spoznal tudi Ivana Groharja. Žal pa so ga slabe gmotne razmere prisilile, da je sprejel uradniško službo na sodišču v Trstu. Ustvarjal je v olju, pastelu, akvarelu in risbi. Najbolj znana je njegova upodobitev Repentabra, objavljena v zborniku Luč. Slika razodeva solidno tehnično znanje, ki pa ostaja v umirjenem realističnem okviru. Slikarstvo je sčasoma opuščal in se zagrenjen umaknil v svet družine in službe; ustvarjal je le še za lastno veselje.
Gledališki in filmski igralec Bert Sotlar je po študiju na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani najprej nekaj sezon igral v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega zvenečega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan in takrat je med drugim povedal. Posnetek. Nastopil je tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”. Gledališki in filmski igralec Bert Sotlar se je rodil pred sto leti v Kočevju.
V dolini pod Poncami je bilo 4. februarja 1934 prvo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na skakalnici, zgrajeni iz snega po načrtih inž. Stanka Bloudka. Napravo, ki naj bi omogočala skoke do 70 m, so preizkusili z državnim prvenstvom. Za slovenske športnike in Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je v Rateče pripeljal poseben vlak, veliko obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport. Žal pa vreme dogajanju ni bilo naklonjeno, zato so morali sneg dodatno utrditi. Konstruktor skakalnice Ivan Rožman se je tega lotil s salmiakom, soljo in običajno škropilnico, kakršno so uporabljali za nego rastlin. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili tako imenovani snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje. Poleg desetih domačih skakalcev sta tistega leta v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bert Sotlar (1921-1992) ter njegovi junaški in komični liki, Tičnik - “kratkočasna spevoigra v jednem delu”, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru, prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami
Na današnji dan leta 1866 je bila v ljubljanski čitalnici premierno uprizorjena prva slovenska opereta, “kratkočasna spevoigra v jednem delu” “Tičnik”. Besedilo je po nemški veseloigri poslovenil Mihael Léndovšek, glasbo pa je napisal Benjamin Ípavec. Krstno predstavo si je prišel ogledat celo sam deželni predsednik baron Bach “s prečastito svojo rodovino”, časniki pa so zaneseno poročali:
“Po pravici je h koncu toliko živahnega pleska bilo, da se je dvorana zibala. Le en glas je, da se Ipavčeva spevoigra more meriti z vsako drugo najboljo opereto, vrh tega pa ima za nas še toliko večo vrednost, da so napevi njeni prav v duhu slovanske muzike zloženi. Čitalnica je še tisto noč po telegramu čestitala gospodu doktorju Ipavcu v Gradec.”
Prva slovenska opereta Benjamina Ipavca “Tičnik” je tudi na treh ponovitvah dosegla velik uspeh.
Pred 150-imi leti se je v Križu pri Tomaju rodil slikar Josip Macarol. Slikarsko nadarjenost je kazal že kot otrok. Pozneje je študiral na deželni slikarski šoli v Gradcu, tam je spoznal tudi Ivana Groharja. Žal pa so ga slabe gmotne razmere prisilile, da je sprejel uradniško službo na sodišču v Trstu. Ustvarjal je v olju, pastelu, akvarelu in risbi. Najbolj znana je njegova upodobitev Repentabra, objavljena v zborniku Luč. Slika razodeva solidno tehnično znanje, ki pa ostaja v umirjenem realističnem okviru. Slikarstvo je sčasoma opuščal in se zagrenjen umaknil v svet družine in službe; ustvarjal je le še za lastno veselje.
Gledališki in filmski igralec Bert Sotlar je po študiju na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani najprej nekaj sezon igral v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega zvenečega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan in takrat je med drugim povedal. Posnetek. Nastopil je tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”. Gledališki in filmski igralec Bert Sotlar se je rodil pred sto leti v Kočevju.
V dolini pod Poncami je bilo 4. februarja 1934 prvo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na skakalnici, zgrajeni iz snega po načrtih inž. Stanka Bloudka. Napravo, ki naj bi omogočala skoke do 70 m, so preizkusili z državnim prvenstvom. Za slovenske športnike in Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je v Rateče pripeljal poseben vlak, veliko obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport. Žal pa vreme dogajanju ni bilo naklonjeno, zato so morali sneg dodatno utrditi. Konstruktor skakalnice Ivan Rožman se je tega lotil s salmiakom, soljo in običajno škropilnico, kakršno so uporabljali za nego rastlin. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili tako imenovani snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje. Poleg desetih domačih skakalcev sta tistega leta v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov