Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dušan Senčar (1925-2003) z olimpijskih iger na Goli otok, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa, začetki letalstva pri nas, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji

Pripovednica, publicistka in urednica Marica Nadlišek Bartol je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis “Slovenka”. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo “Moja prijateljica”. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman “Fata Morgana”. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.

Mozaik pionirskega obdobja razvoja letalstva ima pomembne delce tudi v slovenski zgodovini. Med opazne predstavnike sodi Mariborčan Franc Wels. Na začetku dvajsetega stoletja je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepno letalo in z njim tudi letel. To je bil prvi uspešni polet z letalno napravo, težjo od zraka, v Avstro-Ogrski in prvi s takim letalom – "letečim krilom" – na svetu; drsel je 250 m daleč na višini 25 m. Ker mu v naslednjih letih letala ni uspelo prirediti za motorno letenje, se je posvetil drugim stvarem in prijavil več kot trideset patentov, ki pa komercialno niso bili uspešni. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru ukvarjal z aerodinamičnimi poskusi in se posvetil predvsem razvoju cikloidnega letala, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi. Z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigovalo in spuščalo ali pa lebdelo nad izbrano točko, se je namreč v tistem času ukvarjal marsikdo. Franc Wels se je rodil 10. februarja 1873 v Mariboru.

Leta 1887 se je v Krupi pri Semiču rodil literarni zgodovinar, esejist in prevajalec Janko Lavrin. V Rusiji, Franciji in Skandinaviji je študiral slavistiko. Med prvo svetovno vojno je z balkanskega bojišča poročal kot dopisnik moskovskega časopisa Novoje vremja, leta 1917 pa je odšel v Veliko Britanijo. Na univerzi v Nottinghamu je leta 1923 postal profesor za novejšo rusko književnost, bil je tudi dekan in kar trideset let predavatelj. Med drugo svetovno vojno je sodeloval pri slovenskih oddajah londonskega radia. Lavrin je raziskoval najpomembnejše osebnosti in smeri ruske literature 19. in 20. stoletja ter posamezne zahodno- in srednjeevropske avtorje. V tako imenovani psihokritični obravnavi je upošteval sociološke in psihološke plati avtorjevega dela in življenja; večkrat je primerjal po dva značilna avtorja, tudi iz različnih književnosti. Pisal je po večini v angleščini, njegova pomembnejša dela pa so izhajala tudi v drugih svetovnih jezikih. Že leta 1910 je v angleščino prevedel Cankarjevo “Hišo Marije Pomočnice”, nato pa nadaljeval prevajanje njegovih del ter poezije Prešerna, Župančiča, Bora in drugih. Leta 1971 je dobil Prešernovo nagrado.

Pravnik, športni organizator in ustanovitelj smučarskega tekmovanja za zlato lisico na mariborskem Pohorju Dušan Senčar je bil med ustanovitelji Jugoslovanske smučarske zveze, član Mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednik mariborskega Smučarskega kluba Branik. Vodil je jugoslovansko odpravo na zimskih olimpijskih igrah 1948 v St. Moritzu in domnevno ni nikoli izvedel, zakaj so ga tri leta pozneje kot političnega zapornika za dve leti poslali na Goli otok – morda zato, ker se je reprezentanca iz Švice vrnila brez kolajne, po eno srebrno pa sta na tistih zimskih olimpijskih igrah osvojili celo Madžarska in Češkoslovaška? Po vrnitvi je v Mariboru odprl odvetniško pisarno. Leta 1956 je postal predsednik Smučarskega kluba Branik in leta 1964 je organiziral prvo zlato lisico. Posnetek. Dejstvo, da je Maribor postal prizorišče tekmovanj za svetovni pokal, gre pripisati predvsem njegovim zvezam v vrhu mednarodne smučarske organizacije, za to, da se je organizacija tega tekmovanja obdržala na pohorskih strminah, pa so bili v pionirskem obdobju zaslužni vsaj še Franci Čop, Marjan Kožuh, Mirko Žlender in Marjan Pečarič. Dušanu Senčarju gre pripisati tudi velik del zaslug za to, da je bilo Sarajevo leta 1984 izbrano za prizorišče 14. zimskih olimpijskih iger. Pravnik in športni organizator Dušan Senčar se je rodil leta 1925 v Celju.