Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Stanko Lorger (1931-2014) prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu, krasoslovec razširil sloves Postojnske jame, govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo, uničeno bogastvo Potočke zijalke

Speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame. Pred 100 leti so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Volóskem na Hrvaškem.

Pripovednik Valentin Zarnik se je rodil leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot književnik je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Bil je med prvimi, ki so pisali feljtone v Slovenskem narodu. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor in bil med najbolj priljubljenimi govorniki na taborih za zedinjeno Slovenijo. Valentin Zarnik je slovel tudi po tem, da je visoko cenil svojega očeta, ljubljanskega cestnega pometača; pogosto ga je spremljal po ljubljanskih ulicah: oče z dolgo brezovo metlo na rami, sin odvetnik ob njem pa s srebrom okovano palico.

Pred 90. leti se je v vasi Buče na Kozjanskem rodil atlet Stanko Lorger. Od leta 1951 do leta 1962 je bil član jugoslovanske atletske reprezentance. Na evropskem prvenstvu v Stockholmu je leta 1958 osvojil srebrno kolajno na 110 metrov z ovirami in postal prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu. V tej disciplini je bil desetkratni balkanski prvak, kar 18 let pa tudi jugoslovanski rekorder. Posnetek. Njegov čas je znašal 13,8. Kot sprinter na ovirah je bil član celjskega Kladivarja ter udeleženec treh evropskih atletskih prvenstev in treh olimpijskih iger v letih 1952, 1956 in 1960. Na zadnjih v Rimu je bil peti, to je bila najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih atletov vse do iger v Atlanti leta 1996, ko je Brigita Bukovec osvojila srebro. Atlet Stanko Lorger je diplomiral iz matematike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ter do upokojitve poučeval na ekonomski srednji šoli v Celju. Dvakrat je bil razglašen za najboljšega športnika Jugoslavije, bil je prejemnik Bloudkove nagrade, častni meščan Celja, leta 2012 pa je bil sprejet v hram slovenskih športnih junakov.

Celje je od novembra 1944 do aprila 1945 doživelo 16 angloameriških letalskih napadov, ki so po nepopolnih podatkih zahtevali več kot 80 žrtev, povzročili pa so tudi veliko materialno škodo. Najhuje je bilo sredi februarja 1945. 13. februarja je 24 bombnikov v sedmih napadalnih valovih bombardiralo most čez Savinjo in odvrglo 40 bomb, te pa so porušile in poškodovale več hiš. Zgodaj popoldne naslednjega dne – na Valentinovo – je 21 letal zasulo središče Celja s 158-imi bombami. Cilj napada so bili železniška povezava Maribor–Celje–Zidani most ter bližnji industrijski objekti. Popolnoma uničenih je bilo 22, poškodovanih pa 116 hiš. V zadetem celjskem muzeju je bila uničena zbirka arheoloških najdb iz Potočke zijalke, med njimi 150 ohranjenih lobanj jamskega medveda in drugi predmeti, ki jih je izkopal arheolog Srečko Brodar s sodelavci.