Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Simon Sodja (1899-2001) zadnji iz vrst borcev za severno mejo, priročnik za ljubitelje gora, Lev Svetek in Vstajenje Primorske, pisatelj in vojni kurat
Pravnik Arnošt Brilej je bil znan predvsem kot planinski organizator in pisec. Rodil se je pred 130 leti na Vrhniki. Po študiju v Pragi je do leta 1947 delal na ljubljanski mestni občini, sicer pa se je posvečal planinstvu v slovenskih in švicarskih Alpah ter goram v Črni gori, Bolgariji in Grčiji. V letih od 1932 do 1942 je bil tajnik Slovenskega planinskega društva ter v letih od 1941 do 51 glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika. Arnošt Brilej je leta 1950 napisal “Priročnik za planince in kratek vodnik po gorah Slovenije”. Delo je zanimivo zlasti zaradi 31-ih grebenskih zemljevidov in 70-ih risb planinskih postojank.
Simon Sodja Šimen je bil pri sedemnajstih letih vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in poslan na italijansko fronto, kjer je bil ranjen. Oktobra 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil najprej med branilci karavanškega železniškega predora v Podrožci ter potem v Velikovcu in Pliberku, kjer je bil znova ranjen. Na Koroškem je ostal devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala dela. Kmalu po začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po njej pa se je zaposlil v jeseniški železarni in v tam delal do upokojitve. Umrl je pri sto treh letih kot zadnji od približno 3600 Maistrovih borcev za severno mejo. Pri stotih letih je v imenu vseh svojih soborcev iz rok predsednika Republike Slovenije Milana Kučana prejel najvišje državno odlikovanje - zlati častni znak svobode Republike Slovenije. S tem je predsednik države odlikoval Maistrove borce za častna domoljubna dejanja v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, ko so položili temelje kasnejši slovenski državnosti. Simon Sodja se je rodil 15. februarja 1899 na Blejski Dobravi.
Pravnik in pisec Lev Svetek je leta 1938 doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane in med drugim sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko. Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem. V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – v alternaciji sta jo prepevala Stane Mancini in Beti Jurkovič. Med partizanskimi pesmimi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Kljub temu, da je bila pesem napisana že med drugo svetovno vojno, je uglasbitev doživela šele leta 1968. Prvič so jo zapeli 15. septembra 1968 na proslavi v Novi Gorici, vendar tedaj še ni postala himna. To se je zgodilo leta 1978 na slovesnosti v Komnu, ko je ob zvokih Vstale Primorske množica spontano vstala in jo s tem počastila. Posnetek. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.
Pisatelj Viktor Zorman je bil leta 1943 posvečen v duhovnika in jeseni naslednje leto je postal vojni kurat na Gorenjskem. Maja leta 1945 se je z domobranci umaknil na Koroško, vendar je bil vrnjen in takoj po prihodu na jugoslovansko ozemlje umorjen. Pisateljsko pot je začel v dijaškem glasilu Plamen, sodeloval je v rokopisnem zborniku ljubljanskih bogoslovcev Mlada setev, objavil daljšo novelo Tovariši, povest iz kmečkega življenja Mati Mariča pa je bila natisnjena v reviji Bogoljub. Med vojno je objavljal novele v reviji Dom in svet ter v Slovenčevem koledarju. Viktor Zorman se je rodil na današnji dan leta 1918 v Velesovem.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Simon Sodja (1899-2001) zadnji iz vrst borcev za severno mejo, priročnik za ljubitelje gora, Lev Svetek in Vstajenje Primorske, pisatelj in vojni kurat
Pravnik Arnošt Brilej je bil znan predvsem kot planinski organizator in pisec. Rodil se je pred 130 leti na Vrhniki. Po študiju v Pragi je do leta 1947 delal na ljubljanski mestni občini, sicer pa se je posvečal planinstvu v slovenskih in švicarskih Alpah ter goram v Črni gori, Bolgariji in Grčiji. V letih od 1932 do 1942 je bil tajnik Slovenskega planinskega društva ter v letih od 1941 do 51 glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika. Arnošt Brilej je leta 1950 napisal “Priročnik za planince in kratek vodnik po gorah Slovenije”. Delo je zanimivo zlasti zaradi 31-ih grebenskih zemljevidov in 70-ih risb planinskih postojank.
Simon Sodja Šimen je bil pri sedemnajstih letih vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in poslan na italijansko fronto, kjer je bil ranjen. Oktobra 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil najprej med branilci karavanškega železniškega predora v Podrožci ter potem v Velikovcu in Pliberku, kjer je bil znova ranjen. Na Koroškem je ostal devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala dela. Kmalu po začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po njej pa se je zaposlil v jeseniški železarni in v tam delal do upokojitve. Umrl je pri sto treh letih kot zadnji od približno 3600 Maistrovih borcev za severno mejo. Pri stotih letih je v imenu vseh svojih soborcev iz rok predsednika Republike Slovenije Milana Kučana prejel najvišje državno odlikovanje - zlati častni znak svobode Republike Slovenije. S tem je predsednik države odlikoval Maistrove borce za častna domoljubna dejanja v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, ko so položili temelje kasnejši slovenski državnosti. Simon Sodja se je rodil 15. februarja 1899 na Blejski Dobravi.
Pravnik in pisec Lev Svetek je leta 1938 doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane in med drugim sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko. Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem. V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – v alternaciji sta jo prepevala Stane Mancini in Beti Jurkovič. Med partizanskimi pesmimi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Kljub temu, da je bila pesem napisana že med drugo svetovno vojno, je uglasbitev doživela šele leta 1968. Prvič so jo zapeli 15. septembra 1968 na proslavi v Novi Gorici, vendar tedaj še ni postala himna. To se je zgodilo leta 1978 na slovesnosti v Komnu, ko je ob zvokih Vstale Primorske množica spontano vstala in jo s tem počastila. Posnetek. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.
Pisatelj Viktor Zorman je bil leta 1943 posvečen v duhovnika in jeseni naslednje leto je postal vojni kurat na Gorenjskem. Maja leta 1945 se je z domobranci umaknil na Koroško, vendar je bil vrnjen in takoj po prihodu na jugoslovansko ozemlje umorjen. Pisateljsko pot je začel v dijaškem glasilu Plamen, sodeloval je v rokopisnem zborniku ljubljanskih bogoslovcev Mlada setev, objavil daljšo novelo Tovariši, povest iz kmečkega življenja Mati Mariča pa je bila natisnjena v reviji Bogoljub. Med vojno je objavljal novele v reviji Dom in svet ter v Slovenčevem koledarju. Viktor Zorman se je rodil na današnji dan leta 1918 v Velesovem.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov