Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Priol (1889-1969) in naša prva sorta jablane vpisane v državni sortni register, preganjana primorska pesnica, strokovno in srčno z manj nadarjenimi otroki
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja. Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon« je leta 1957 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.
Pesnico Ljubko Šorli Bratuž so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med njo pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Posnetek. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Priol (1889-1969) in naša prva sorta jablane vpisane v državni sortni register, preganjana primorska pesnica, strokovno in srčno z manj nadarjenimi otroki
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja. Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon« je leta 1957 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.
Pesnico Ljubko Šorli Bratuž so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med njo pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Posnetek. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov