Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. France Stele (1886-1972) eden naših najpomembnejši umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja, preučevanje potresov, domoljub in avtor koroških povesti, operni umetnik z izrazito svojim konceptom
Seizmolog Albin Belar sodi med pionirje sodobne seizmografije na svetu. Dve leti po hudem potresu, ki je aprila leta 1895 prizadel Ljubljano, je že organiziral in vodil prvo seizmološko postajo v takratni avstro-ogrski monarhiji. Delovala je v stavbi sedanje srednje šole za elektrotehniko in računalništvo v Vegovi ulici in je bila hkrati tudi prva potresna opazovalnica v Evropi. Z njo je bilo mogoče primerjati le še nekaj podobnih na Japonskem. V naslednjih letih jo je izpopolnjeval ne le s kupljenimi, temveč tudi z doma narejenimi napravami, potresomeri, ki jih je sam izumil. Po Belarjevem zgledu so v avstro-ogrski monarhiji začeli postavljati mrežo opazovalnic; te so opravljale tudi nekatere meteorološke meritve. V prvem desetletju 20. stoletja je izdajal časopis v nemščini z naslovom “Potresna opazovalnica”; poleg nekega japonskega je bil to najstarejši znanstveni časopis te vrste na svetu. Med prvo svetovno vojno je avstro-ogrska vojska na soški fronti z njegovimi aparaturami ugotavljala položaje sovražnikovega topništva. Tudi zaradi tega so ga v novi državi odpustili, prisilno upokojili in mu zaplenili knjižnico in drugo gradivo, večino aparatur pa prenesli v Beograd. Doktor fizikalnih znanosti Albin Belar se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar, publicist in urednik France Stele je po gimnaziji v Kranju na Dunaju študiral slovansko filologijo in zgodovino. Leta 1912 je promoviral z disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem in delal nato pri komisiji za varstvo spomenikov. Med prvo svetovno vojno je prišel v rusko ujetništvo. Tam je spoznal modernistično umetnost. Po vrnitvi v domovino je prevzel vodstvo spomeniškega urada. S svojim izjemno strokovnim konservatorskim delom, ki je temeljilo na odličnem znanju in vestnosti, je rešil pred propadom številne umetniške spomenike. Kot profesor je vzgojil generacije umetnostnih zgodovinarjev, leta 1940 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1951 pa je bil član Mednarodnega komiteja za spomenike pri Unescu. Dobil je Prešernovo nagrado, leta 1969 pa mednarodno Herderjevo nagrado. Veljal je za našega najpomembnejšega umetnostnega zgodovinarja 20. stoletja, saj je bil kot prvi slovenski član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino strokovno vključen v svetovni raziskovalni prostor. France Stele – rodil se je na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku - je bil prvi slovenski poklicni konservator; ravnal se je po načelih dunajske šole, ki pa pravijo, da je treba umetniško delo ne le restavrirati, ampak tudi konservirati.
Narodopisec in pisatelj Metod Turnšek je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; med vojno je tudi doktoriral. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela. V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Po njegovi zaslugi smo že dve desetletji pred drugim vatikanskim koncilom dobili to mašno knjigo katoliške cerkve v slovenskem jeziku. Prvo izdajo je s sodelavci pripravil leta 1944, druga je izšla pred 60. leti v Celovcu in tretja leta 1965 v Ljubljani. Metod Turnšek se je rodil leta 1909 v Búdini pri Ptuju.
Operni režiser Hinko Leskovšek se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil leta 1919 v Mariboru.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. France Stele (1886-1972) eden naših najpomembnejši umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja, preučevanje potresov, domoljub in avtor koroških povesti, operni umetnik z izrazito svojim konceptom
Seizmolog Albin Belar sodi med pionirje sodobne seizmografije na svetu. Dve leti po hudem potresu, ki je aprila leta 1895 prizadel Ljubljano, je že organiziral in vodil prvo seizmološko postajo v takratni avstro-ogrski monarhiji. Delovala je v stavbi sedanje srednje šole za elektrotehniko in računalništvo v Vegovi ulici in je bila hkrati tudi prva potresna opazovalnica v Evropi. Z njo je bilo mogoče primerjati le še nekaj podobnih na Japonskem. V naslednjih letih jo je izpopolnjeval ne le s kupljenimi, temveč tudi z doma narejenimi napravami, potresomeri, ki jih je sam izumil. Po Belarjevem zgledu so v avstro-ogrski monarhiji začeli postavljati mrežo opazovalnic; te so opravljale tudi nekatere meteorološke meritve. V prvem desetletju 20. stoletja je izdajal časopis v nemščini z naslovom “Potresna opazovalnica”; poleg nekega japonskega je bil to najstarejši znanstveni časopis te vrste na svetu. Med prvo svetovno vojno je avstro-ogrska vojska na soški fronti z njegovimi aparaturami ugotavljala položaje sovražnikovega topništva. Tudi zaradi tega so ga v novi državi odpustili, prisilno upokojili in mu zaplenili knjižnico in drugo gradivo, večino aparatur pa prenesli v Beograd. Doktor fizikalnih znanosti Albin Belar se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar, publicist in urednik France Stele je po gimnaziji v Kranju na Dunaju študiral slovansko filologijo in zgodovino. Leta 1912 je promoviral z disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem in delal nato pri komisiji za varstvo spomenikov. Med prvo svetovno vojno je prišel v rusko ujetništvo. Tam je spoznal modernistično umetnost. Po vrnitvi v domovino je prevzel vodstvo spomeniškega urada. S svojim izjemno strokovnim konservatorskim delom, ki je temeljilo na odličnem znanju in vestnosti, je rešil pred propadom številne umetniške spomenike. Kot profesor je vzgojil generacije umetnostnih zgodovinarjev, leta 1940 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1951 pa je bil član Mednarodnega komiteja za spomenike pri Unescu. Dobil je Prešernovo nagrado, leta 1969 pa mednarodno Herderjevo nagrado. Veljal je za našega najpomembnejšega umetnostnega zgodovinarja 20. stoletja, saj je bil kot prvi slovenski član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino strokovno vključen v svetovni raziskovalni prostor. France Stele – rodil se je na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku - je bil prvi slovenski poklicni konservator; ravnal se je po načelih dunajske šole, ki pa pravijo, da je treba umetniško delo ne le restavrirati, ampak tudi konservirati.
Narodopisec in pisatelj Metod Turnšek je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; med vojno je tudi doktoriral. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela. V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Po njegovi zaslugi smo že dve desetletji pred drugim vatikanskim koncilom dobili to mašno knjigo katoliške cerkve v slovenskem jeziku. Prvo izdajo je s sodelavci pripravil leta 1944, druga je izšla pred 60. leti v Celovcu in tretja leta 1965 v Ljubljani. Metod Turnšek se je rodil leta 1909 v Búdini pri Ptuju.
Operni režiser Hinko Leskovšek se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil leta 1919 v Mariboru.
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov