Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Josip Jurčič (1844-1881) ena izmed osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja, Tigrovec iz Bazovice, smisel življenja: postati res dober človek, pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko

Eden najboljših slovenskih pripovednikov Josip Jurčič je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. Njegovo pisateljsko delo zajema med drugim povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat (to je prvi slovenski roman), Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška. Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov. Tako kot njegovo literarno delo so prežeti z ljubeznijo do slovenskega naroda. Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju naše pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni strani. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poromantične slogovne usmerjenosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Josip Jurčič se je rodil na današnji dan leta 1844 na Muljavi pri Stični – 3. maja bo minilo 140 let od njegove smrti.

Fran Marušič je deloval v tržaških mladinskih društvih, po njihovem razpustu leta 1927 pa je bil med ustanovitelji in voditelji tajne organizacije Borba. Leta 1930 je sodeloval pri požigu raznarodovalnih italijanskih šol in vrtcev, pri postavitvi peklenskih strojev pod Svetilnik zmage v Trstu in v uredništvu fašističnega dnevnika “Il popolo di Trieste”, ki je sramotil Slovence. Med množičnimi aretacijami tigrovcev – članov ilegalne narodnoobrambne protifašistične organizacije – so ga zaprli, posebno sodišče za zaščito države pa ga je na tako imenovanem prvem tržaškem procesu obsodilo na smrt. Skupaj s tigrovci Ferdom Bidovcem, Zvonimirjem Milošem in Alojzom Valenčičem so ga ustrelili septembra leta 1930. Fran Marušič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Bazovici pri Trstu.

Teolog in filozof Janez Janžekovič je bil po maturi eno leto v mariborskem bogoslovju, leta 1922 pa ga je škof poslal v Pariz na Katoliški inštitut (univerzo), kjer je z najvišjo oceno dosegel licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. Leta 1928 je bil posvečen v duhovnika in bil nato eno leto kaplan v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu, kjer se je ukvarjal celo z režijo otroških iger. Od leta 1933 do '38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, potem pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter zgodaj izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so v novi ureditvi začeli dialog z drugače mislečimi v slovenski družbi. Kot osnovni pogoj za to je poudarjal medsebojno spoštovanje:
»Ko se bomo naučili drug drugega spoštovati, ko bomo besedam znova vrnili njihov pravi pomen, potem šele bo mogoča tudi plodna medsebojna razprava.«
Leta 1966 je v redni zbirki Mohorjeve družbe izšla knjiga Smisel življenja, ki jo je označil za svoje najpomembnejše delo. Smisel življenje je po njegovem: postati res dober človek. »Kaj pomaga pri oceni človeka, če je kdo velik učenjak, velik umetnik, velik državnik, pa slab značaj! In obratno, naj igra kdo v življenju še tako neznatno vlogo, če je vseskozi dober človek, nam je vsem vzor.« Teolog in filozof Janez Janžekovič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Zagojíčih pri Ptuju.

Fizik Janez Strnad je leta 1963 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo doktoriral iz jedrske fizike ter se potem izpopolnjeval v Heidelbergu in Giessnu v Nemčiji. Raziskovalno se je ukvarjal z difuzijo nevtronov, posebno s teorijo relativnosti in jedrsko fiziko. Vrsto let je delal na Inštitutu Jožefa Štefana, od leta 1963 pa je bil redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Napisal je več učbenikov, z objavami v časopisju ter s poljudnimi deli o naravoslovju, fiziki in fizikih pa se je uveljavil kot popularizator fizike med mladimi. Leta 2001 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, prejel je tudi Levstikovo nagrado ter leta 2005 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Janez Strnad se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.