Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Žnideršič (1874-1947) inovator v čebelarstvu, skladatelj romantičnega samospeva, 150 let od zvitja prvih ljubljanskih »viržink«, pisateljica o temah vojne in izgnanstva

Leta 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj Hugo Wolf. Zanj je dolgo veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred leti je Jože Leskovar, glasbeni pedagog iz Slovenj Gradca, dokazal slovenske korenine Wolfove družine. Ta se je poprej pisala po slovensko ‒ Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta vpisali v ponemčeni obliki ‒ Wolf. Hugo Wolf velja za enega največjih skladateljev romantičnega samospeva, ki je začel ustvarjati v gimnazijskem obdobju v Mariboru. Ker so ga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili iz dunajskega konservatorija, se je s še večjo vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino glasbene ustvarjalnosti.

Prva tobačna “tovarna” v Ljubljani je začela obratovati v poljanskem predmestju. Leta 1759 so jo v najetem Garzarollijevem mlinu uredili kranjski deželni stanovi. Delovala je tri leta, kmalu potem pa je zasebno proizvodnjo tobačnih izdelkov začel tudi župan France Matevž Peer v hiši blizu cerkve svetega Florijana na Gornjem trgu, a je moral kmalu odnehati, ker je odžiral dobiček od prodaje tobaka deželnim stanovom. Dobro desetletje pozneje pa je Centralna direkcija tobačnih tovarn z Dunaja na pobudo ljubljanske finančne uprave v rafineriji sladkorja, Cukrarni, najela prostore za izdelavo posebne vrste cigar – viržink; 24 delavk je začelo proizvodnjo na današnji dan pred 150-imi leti. Konec leta 1871 je bilo v Tobačni tovarni Ljubljana zaposlenih že več kot tisoč ljudi, naslednje leto pa so proizvodnjo preselili v novo tovarniško stavbo med Tržaško cesto in Južno železnico.

Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.

Pisateljica Nada Gaborovič je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je objavljala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je izdala vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih izkušnjah. Posnetek. Nada Gaborovič se je rodila leta 1924 v Mariboru.