Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Fran Jesenko (1875-1932) raziskovalec počitka in brstenja rastlin, Ljubljana dobila Lattermanov drevored, za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju, zgodovinar, borec in muzealec
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan leta 1813. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer zdaj stoji prva slovenska veleblagovnica Na-ma. Ob sprehajališču so od Maličevega hotela do Tivolskega gradu posadili 240 akacij in štiri jagnede, takrat zelo moderna drevesa. Zasnova drevoreda je bila estetsko in likovno premišljena, saj so jagnede razporedili na rondoje in tako optično poudarili njihovo dominacijo nad nižjimi akacijami. Tej priljubljeni promenadi pa je današnjo podobo zasnoval arhitekt Jože Plečnik: leta 1931 je sprehajališče od Narodne galerije do Tivolskega gradu razširil na 25 metrov, po sredini postavil betonske svetilke, ob straneh pa značilne klopi.
Botanik in genetik Fran Jesenko je študiral na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (t. j. plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin. Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo. Botanik in genetik Fran Jesenko se je rodil leta 1875 v Škofji Loki.
Pravnik, časnikar in politik Engelbert Besednjak se je ukvarjal z urednikovanjem v nekaterih zamejskih časopisih za Slovence ter Istrane, med drugim je bil glavni urednik tržaške “Edinosti”. Kot slovenski poslanec v rimskem parlamentu (vanj je bil izvoljen leta 1924) se je zavzemal predvsem za narodnostne in gospodarske pravice manjšine, zlasti za pouk v maternem jeziku. Za to je osebno posredoval pri italijanskem diktatorju Benitu Mussoliniju. Zahteval je tudi zaščito vseh evropskih narodnih manjšin. Taka politika naj bi po njegovem temeljila na trdni narodnostni zavesti in krepila dobre odnose z matično domovino. Engelbert Besednjak se je rodil leta 1894 v Trstu.
Zgodovinar France Škerl je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine, štiri leta pozneje pa doktoriral. Kot gimnazijski profesor v Mariboru se je po nemškem napadu na Jugoslavijo umaknil v Ljubljano in se kot član krščanskosocialistične skupine vključil v Osvobodilno fronto, naslednje leto pa je odšel v partizane. Med drugim je bil glavni urednik Slovenskega poročevalca ter v letih od 1944 do 1948 član znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Takrat je začel opravljati znanstveno in raziskovalno delo na področju zgodovine narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte ter osvobodilnega boja na Primorskem in Koroškem. Leta 1951 je postal direktor Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Napisal je precej samostojnih del in razprav, obsežna monografija o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem pa je ostala v rokopisu. Zgodovinar France Škerl se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Fran Jesenko (1875-1932) raziskovalec počitka in brstenja rastlin, Ljubljana dobila Lattermanov drevored, za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju, zgodovinar, borec in muzealec
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan leta 1813. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer zdaj stoji prva slovenska veleblagovnica Na-ma. Ob sprehajališču so od Maličevega hotela do Tivolskega gradu posadili 240 akacij in štiri jagnede, takrat zelo moderna drevesa. Zasnova drevoreda je bila estetsko in likovno premišljena, saj so jagnede razporedili na rondoje in tako optično poudarili njihovo dominacijo nad nižjimi akacijami. Tej priljubljeni promenadi pa je današnjo podobo zasnoval arhitekt Jože Plečnik: leta 1931 je sprehajališče od Narodne galerije do Tivolskega gradu razširil na 25 metrov, po sredini postavil betonske svetilke, ob straneh pa značilne klopi.
Botanik in genetik Fran Jesenko je študiral na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (t. j. plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin. Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo. Botanik in genetik Fran Jesenko se je rodil leta 1875 v Škofji Loki.
Pravnik, časnikar in politik Engelbert Besednjak se je ukvarjal z urednikovanjem v nekaterih zamejskih časopisih za Slovence ter Istrane, med drugim je bil glavni urednik tržaške “Edinosti”. Kot slovenski poslanec v rimskem parlamentu (vanj je bil izvoljen leta 1924) se je zavzemal predvsem za narodnostne in gospodarske pravice manjšine, zlasti za pouk v maternem jeziku. Za to je osebno posredoval pri italijanskem diktatorju Benitu Mussoliniju. Zahteval je tudi zaščito vseh evropskih narodnih manjšin. Taka politika naj bi po njegovem temeljila na trdni narodnostni zavesti in krepila dobre odnose z matično domovino. Engelbert Besednjak se je rodil leta 1894 v Trstu.
Zgodovinar France Škerl je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine, štiri leta pozneje pa doktoriral. Kot gimnazijski profesor v Mariboru se je po nemškem napadu na Jugoslavijo umaknil v Ljubljano in se kot član krščanskosocialistične skupine vključil v Osvobodilno fronto, naslednje leto pa je odšel v partizane. Med drugim je bil glavni urednik Slovenskega poročevalca ter v letih od 1944 do 1948 član znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Takrat je začel opravljati znanstveno in raziskovalno delo na področju zgodovine narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte ter osvobodilnega boja na Primorskem in Koroškem. Leta 1951 je postal direktor Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Napisal je precej samostojnih del in razprav, obsežna monografija o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem pa je ostala v rokopisu. Zgodovinar France Škerl se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov