Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
87. celjski pehotni polk v mirovni misiji na Kreti, zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo, osebnost avantgardne poezije, diagnostika rakavih obolenj
Po razpadu Samove plemenske zveze, v kateri so se združili vsi Slovani, so se karantanski Slovenci povezali v prvo kneževino južnih Slovanov. Karantanija je svobodno živela kakšnih sto let, ustvarila je legendarno vladavino ljudstva, ki je svoje vojvode ustoličevalo na Gosposvetskem polju. Običaj se je ohranil kar nekaj stoletij tudi še potem, ko je Karantanija izgubila samostojnost. Ustoličevanje je bilo v slovenskem jeziku. V ustaljeni obliki iz 13. stoletja so svobodnjaki, kosezi, izbiro vladarja opravljali simbolno na knežjem kamnu pri Krnskem gradu, sprevod pa je potem krenil do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo. Popoldne pa je novi deželni knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podložnikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnjič so tak obred ustoličevanja uprizorili 18. marca 1414. Slovenski kmet je ob knežjem kamnu izročil oblast koroškemu vojvodi. Demokratične prvine ustoličevanja koroških knezov so bile ameriškemu predsedniku Jeffersonu za zgodovinski zgled pri sestavljanju prve ameriške ustave.
Leta 1897 je cesar Franc Jožef izdal ukaz o odhodu 2. bataljona 87. celjskega pehotnega polka na mirovno misijo na Kreto, pred tem pa je še ukazal, da se mirnodobna sestava njegovega vojaštva dopolni z vpoklicem rezervistov. Na to občutljivo mirovno misijo je odšlo 22 častnikov in 6.526 pripadnikov polka pod poveljstvom polkovnika Lea Guzka. ki je imel svoje naborno območje v Celju, Brežicah, Ptuju, Ormožu, Slovenskih Konjicah, po Dravskem in Ptujskem polju, na južnih obronkih Pohorja ter v Tuhinjski dolini. Polk je sestavljalo približno 95 odstotkov vojakov slovenske in 5 odstotkov vojakov nemške narodnosti. Bataljon je bil izbran zato, ker so slovenski vojaki sloveli kot hrabri, vztrajni in sposobni hitrega učenja tujih jezikov. Bataljon je iz Trsta odplul na Kreto 25. marca 1897. Zaradi toplejše sredozemske klime so vojaki dobili nove bele uniforme, namesto klasičnih kap pa so dobili tropske čelade. Šlo je za posredovanje v grško-turški vojni in hkrati za predhodnico sodobnih mirovnih operacij. Vojaki 2. bataljona 87. celjskega pehotnega polka iz Celja in okolice so skrbeli za mir v skrajnem zahodnem delu Krete. Misija je minila brez žrtev in poškodovanih, pomemben pa je bil tudi prispevek celjskih vojakov pri pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so poleg vojaške službe opravljali še dela zidarjev in tesarjev ter pomagali popravljati njihova opustošena bivališča. Mirovna misija se je končala 12. aprila 1898, ko so s Krete odpluli proti Pulju.
Pesnik Srečko Kosovel je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo. Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je leta 1904 v Sežani.
Rad bi le vedel, kaj je življenje,
ko čutimo v sebi nesmr¬tni vzgon,
ko pride pomlad, sokov kipenje,
rad raseš in misliš, da ni vse zastonj.
Zdravnica Božena Ravnihar je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se potem zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 naprej pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Posnetek Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani. Na Onkološkem inštitutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila leta 1914 v Ljubljani.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
87. celjski pehotni polk v mirovni misiji na Kreti, zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo, osebnost avantgardne poezije, diagnostika rakavih obolenj
Po razpadu Samove plemenske zveze, v kateri so se združili vsi Slovani, so se karantanski Slovenci povezali v prvo kneževino južnih Slovanov. Karantanija je svobodno živela kakšnih sto let, ustvarila je legendarno vladavino ljudstva, ki je svoje vojvode ustoličevalo na Gosposvetskem polju. Običaj se je ohranil kar nekaj stoletij tudi še potem, ko je Karantanija izgubila samostojnost. Ustoličevanje je bilo v slovenskem jeziku. V ustaljeni obliki iz 13. stoletja so svobodnjaki, kosezi, izbiro vladarja opravljali simbolno na knežjem kamnu pri Krnskem gradu, sprevod pa je potem krenil do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo. Popoldne pa je novi deželni knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podložnikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnjič so tak obred ustoličevanja uprizorili 18. marca 1414. Slovenski kmet je ob knežjem kamnu izročil oblast koroškemu vojvodi. Demokratične prvine ustoličevanja koroških knezov so bile ameriškemu predsedniku Jeffersonu za zgodovinski zgled pri sestavljanju prve ameriške ustave.
Leta 1897 je cesar Franc Jožef izdal ukaz o odhodu 2. bataljona 87. celjskega pehotnega polka na mirovno misijo na Kreto, pred tem pa je še ukazal, da se mirnodobna sestava njegovega vojaštva dopolni z vpoklicem rezervistov. Na to občutljivo mirovno misijo je odšlo 22 častnikov in 6.526 pripadnikov polka pod poveljstvom polkovnika Lea Guzka. ki je imel svoje naborno območje v Celju, Brežicah, Ptuju, Ormožu, Slovenskih Konjicah, po Dravskem in Ptujskem polju, na južnih obronkih Pohorja ter v Tuhinjski dolini. Polk je sestavljalo približno 95 odstotkov vojakov slovenske in 5 odstotkov vojakov nemške narodnosti. Bataljon je bil izbran zato, ker so slovenski vojaki sloveli kot hrabri, vztrajni in sposobni hitrega učenja tujih jezikov. Bataljon je iz Trsta odplul na Kreto 25. marca 1897. Zaradi toplejše sredozemske klime so vojaki dobili nove bele uniforme, namesto klasičnih kap pa so dobili tropske čelade. Šlo je za posredovanje v grško-turški vojni in hkrati za predhodnico sodobnih mirovnih operacij. Vojaki 2. bataljona 87. celjskega pehotnega polka iz Celja in okolice so skrbeli za mir v skrajnem zahodnem delu Krete. Misija je minila brez žrtev in poškodovanih, pomemben pa je bil tudi prispevek celjskih vojakov pri pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so poleg vojaške službe opravljali še dela zidarjev in tesarjev ter pomagali popravljati njihova opustošena bivališča. Mirovna misija se je končala 12. aprila 1898, ko so s Krete odpluli proti Pulju.
Pesnik Srečko Kosovel je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo. Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je leta 1904 v Sežani.
Rad bi le vedel, kaj je življenje,
ko čutimo v sebi nesmr¬tni vzgon,
ko pride pomlad, sokov kipenje,
rad raseš in misliš, da ni vse zastonj.
Zdravnica Božena Ravnihar je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se potem zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 naprej pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Posnetek Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani. Na Onkološkem inštitutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila leta 1914 v Ljubljani.
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov