Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
87. celjski pehotni polk v mirovni misiji na Kreti, zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo, osebnost avantgardne poezije, diagnostika rakavih obolenj
Po razpadu Samove plemenske zveze, v kateri so se združili vsi Slovani, so se karantanski Slovenci povezali v prvo kneževino južnih Slovanov. Karantanija je svobodno živela kakšnih sto let, ustvarila je legendarno vladavino ljudstva, ki je svoje vojvode ustoličevalo na Gosposvetskem polju. Običaj se je ohranil kar nekaj stoletij tudi še potem, ko je Karantanija izgubila samostojnost. Ustoličevanje je bilo v slovenskem jeziku. V ustaljeni obliki iz 13. stoletja so svobodnjaki, kosezi, izbiro vladarja opravljali simbolno na knežjem kamnu pri Krnskem gradu, sprevod pa je potem krenil do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo. Popoldne pa je novi deželni knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podložnikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnjič so tak obred ustoličevanja uprizorili 18. marca 1414. Slovenski kmet je ob knežjem kamnu izročil oblast koroškemu vojvodi. Demokratične prvine ustoličevanja koroških knezov so bile ameriškemu predsedniku Jeffersonu za zgodovinski zgled pri sestavljanju prve ameriške ustave.
Leta 1897 je cesar Franc Jožef izdal ukaz o odhodu 2. bataljona 87. celjskega pehotnega polka na mirovno misijo na Kreto, pred tem pa je še ukazal, da se mirnodobna sestava njegovega vojaštva dopolni z vpoklicem rezervistov. Na to občutljivo mirovno misijo je odšlo 22 častnikov in 6.526 pripadnikov polka pod poveljstvom polkovnika Lea Guzka. ki je imel svoje naborno območje v Celju, Brežicah, Ptuju, Ormožu, Slovenskih Konjicah, po Dravskem in Ptujskem polju, na južnih obronkih Pohorja ter v Tuhinjski dolini. Polk je sestavljalo približno 95 odstotkov vojakov slovenske in 5 odstotkov vojakov nemške narodnosti. Bataljon je bil izbran zato, ker so slovenski vojaki sloveli kot hrabri, vztrajni in sposobni hitrega učenja tujih jezikov. Bataljon je iz Trsta odplul na Kreto 25. marca 1897. Zaradi toplejše sredozemske klime so vojaki dobili nove bele uniforme, namesto klasičnih kap pa so dobili tropske čelade. Šlo je za posredovanje v grško-turški vojni in hkrati za predhodnico sodobnih mirovnih operacij. Vojaki 2. bataljona 87. celjskega pehotnega polka iz Celja in okolice so skrbeli za mir v skrajnem zahodnem delu Krete. Misija je minila brez žrtev in poškodovanih, pomemben pa je bil tudi prispevek celjskih vojakov pri pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so poleg vojaške službe opravljali še dela zidarjev in tesarjev ter pomagali popravljati njihova opustošena bivališča. Mirovna misija se je končala 12. aprila 1898, ko so s Krete odpluli proti Pulju.
Pesnik Srečko Kosovel je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo. Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je leta 1904 v Sežani.
Rad bi le vedel, kaj je življenje,
ko čutimo v sebi nesmr¬tni vzgon,
ko pride pomlad, sokov kipenje,
rad raseš in misliš, da ni vse zastonj.
Zdravnica Božena Ravnihar je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se potem zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 naprej pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Posnetek Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani. Na Onkološkem inštitutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila leta 1914 v Ljubljani.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
87. celjski pehotni polk v mirovni misiji na Kreti, zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo, osebnost avantgardne poezije, diagnostika rakavih obolenj
Po razpadu Samove plemenske zveze, v kateri so se združili vsi Slovani, so se karantanski Slovenci povezali v prvo kneževino južnih Slovanov. Karantanija je svobodno živela kakšnih sto let, ustvarila je legendarno vladavino ljudstva, ki je svoje vojvode ustoličevalo na Gosposvetskem polju. Običaj se je ohranil kar nekaj stoletij tudi še potem, ko je Karantanija izgubila samostojnost. Ustoličevanje je bilo v slovenskem jeziku. V ustaljeni obliki iz 13. stoletja so svobodnjaki, kosezi, izbiro vladarja opravljali simbolno na knežjem kamnu pri Krnskem gradu, sprevod pa je potem krenil do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo. Popoldne pa je novi deželni knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podložnikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnjič so tak obred ustoličevanja uprizorili 18. marca 1414. Slovenski kmet je ob knežjem kamnu izročil oblast koroškemu vojvodi. Demokratične prvine ustoličevanja koroških knezov so bile ameriškemu predsedniku Jeffersonu za zgodovinski zgled pri sestavljanju prve ameriške ustave.
Leta 1897 je cesar Franc Jožef izdal ukaz o odhodu 2. bataljona 87. celjskega pehotnega polka na mirovno misijo na Kreto, pred tem pa je še ukazal, da se mirnodobna sestava njegovega vojaštva dopolni z vpoklicem rezervistov. Na to občutljivo mirovno misijo je odšlo 22 častnikov in 6.526 pripadnikov polka pod poveljstvom polkovnika Lea Guzka. ki je imel svoje naborno območje v Celju, Brežicah, Ptuju, Ormožu, Slovenskih Konjicah, po Dravskem in Ptujskem polju, na južnih obronkih Pohorja ter v Tuhinjski dolini. Polk je sestavljalo približno 95 odstotkov vojakov slovenske in 5 odstotkov vojakov nemške narodnosti. Bataljon je bil izbran zato, ker so slovenski vojaki sloveli kot hrabri, vztrajni in sposobni hitrega učenja tujih jezikov. Bataljon je iz Trsta odplul na Kreto 25. marca 1897. Zaradi toplejše sredozemske klime so vojaki dobili nove bele uniforme, namesto klasičnih kap pa so dobili tropske čelade. Šlo je za posredovanje v grško-turški vojni in hkrati za predhodnico sodobnih mirovnih operacij. Vojaki 2. bataljona 87. celjskega pehotnega polka iz Celja in okolice so skrbeli za mir v skrajnem zahodnem delu Krete. Misija je minila brez žrtev in poškodovanih, pomemben pa je bil tudi prispevek celjskih vojakov pri pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so poleg vojaške službe opravljali še dela zidarjev in tesarjev ter pomagali popravljati njihova opustošena bivališča. Mirovna misija se je končala 12. aprila 1898, ko so s Krete odpluli proti Pulju.
Pesnik Srečko Kosovel je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo. Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je leta 1904 v Sežani.
Rad bi le vedel, kaj je življenje,
ko čutimo v sebi nesmr¬tni vzgon,
ko pride pomlad, sokov kipenje,
rad raseš in misliš, da ni vse zastonj.
Zdravnica Božena Ravnihar je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se potem zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 naprej pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Posnetek Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani. Na Onkološkem inštitutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila leta 1914 v Ljubljani.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov