Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
100 let od nepojmljivega zločina italijanskih fašistov pri Strunjanu, »Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje, leteči Kranjec na motociklu, glasbenik, ki je izstopal na vseh področjih delovanja
Leta 1896 se je v Ljubljani rodil poznejši kapitan bojne ladje vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije Mirko Pleiweis. Leta 1915 je končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je napisal svoje spomine. Knjiga z naslovom »Zlomljeno sidro«je izšla pri Založbi Obzorja.
19. marca pred 100 leti so italijanski fašisti pri Strunjanu z vlaka nekdanje ozkotirne železnice streljali na otroke med igro v pesku nedaleč od železniške proge. Zadeli so sedem otrok; dva, Renato Brajko in Domenico Bartole, sta umrla takoj, dva, Anton Horvatič in Mario Brajko, pa sta zaradi posledic strelnih ran vse življenje ostala invalida. Storilci za svoj okrutni zločin niso nikoli odgovarjali. Tovrstna izživljanja so bila v tistem času pogosta in streljanje z vlaka ni bilo nič posebnega, najpogosteje so ciljali okna bližnjih hiš, pogosti pa so bili tudi brutalni pretepi domačinov. Pred spomenikom otrokom, ki veljajo za prve žrtve fašizma v času, ko je ta pred stoletjem šele prihajal do vzvodov oblasti, je vsako leto spominska slovesnost.
Motociklistični dirkač Ludvik Starič se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član motokluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, potem pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni Peči na Dolenjskem.
Leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist Jože Privšek. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, potem pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
100 let od nepojmljivega zločina italijanskih fašistov pri Strunjanu, »Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje, leteči Kranjec na motociklu, glasbenik, ki je izstopal na vseh področjih delovanja
Leta 1896 se je v Ljubljani rodil poznejši kapitan bojne ladje vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije Mirko Pleiweis. Leta 1915 je končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je napisal svoje spomine. Knjiga z naslovom »Zlomljeno sidro«je izšla pri Založbi Obzorja.
19. marca pred 100 leti so italijanski fašisti pri Strunjanu z vlaka nekdanje ozkotirne železnice streljali na otroke med igro v pesku nedaleč od železniške proge. Zadeli so sedem otrok; dva, Renato Brajko in Domenico Bartole, sta umrla takoj, dva, Anton Horvatič in Mario Brajko, pa sta zaradi posledic strelnih ran vse življenje ostala invalida. Storilci za svoj okrutni zločin niso nikoli odgovarjali. Tovrstna izživljanja so bila v tistem času pogosta in streljanje z vlaka ni bilo nič posebnega, najpogosteje so ciljali okna bližnjih hiš, pogosti pa so bili tudi brutalni pretepi domačinov. Pred spomenikom otrokom, ki veljajo za prve žrtve fašizma v času, ko je ta pred stoletjem šele prihajal do vzvodov oblasti, je vsako leto spominska slovesnost.
Motociklistični dirkač Ludvik Starič se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član motokluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, potem pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni Peči na Dolenjskem.
Leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist Jože Privšek. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, potem pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe.
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov