Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ljudska pisateljica Erna Meško (1911-1999) in njeno delo, dunajski škof slovenskega rodu, Janko Glazer - lirik domače pokrajine, od mariborskega do skopskega gledališča – in nazaj
Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.
Leta 1893 se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravna¬telj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njego¬vih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. **Posnetek* Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pred 90-imi leti je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborsko univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar danes velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.
Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila pred 110-imi leti v Lóperšicah pri Ormožu.
Gledališka igralka Milena Godina se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najopaznejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto nastopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ljudska pisateljica Erna Meško (1911-1999) in njeno delo, dunajski škof slovenskega rodu, Janko Glazer - lirik domače pokrajine, od mariborskega do skopskega gledališča – in nazaj
Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.
Leta 1893 se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravna¬telj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njego¬vih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. **Posnetek* Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pred 90-imi leti je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborsko univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar danes velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.
Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila pred 110-imi leti v Lóperšicah pri Ormožu.
Gledališka igralka Milena Godina se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najopaznejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto nastopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov