Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

21. marec

21.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ljudska pisateljica Erna Meško (1911-1999) in njeno delo, dunajski škof slovenskega rodu, Janko Glazer - lirik domače pokrajine, od mariborskega do skopskega gledališča – in nazaj

Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.

Leta 1893 se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravna¬telj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njego¬vih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. **Posnetek* Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pred 90-imi leti je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborsko univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar danes velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.

Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila pred 110-imi leti v Lóperšicah pri Ormožu.

Gledališka igralka Milena Godina
se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najopaznejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto nastopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

21. marec

21.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ljudska pisateljica Erna Meško (1911-1999) in njeno delo, dunajski škof slovenskega rodu, Janko Glazer - lirik domače pokrajine, od mariborskega do skopskega gledališča – in nazaj

Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.

Leta 1893 se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravna¬telj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njego¬vih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. **Posnetek* Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pred 90-imi leti je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborsko univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar danes velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.

Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila pred 110-imi leti v Lóperšicah pri Ormožu.

Gledališka igralka Milena Godina
se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najopaznejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto nastopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.


02.07.2022

Na današnji dan 2. julij

Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...


01.07.2022

Na današnji dan 1. julij

Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …


30.06.2022

30. junij

Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...


29.06.2022

29. junij

Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …


28.06.2022

Na današnji dan, 28. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.06.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.06.2022

Na današnji dan 26. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.06.2022

Na današnji dan 25. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.06.2022

Na današnji dan 24. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.06.2022

Na današnji dan 23.6.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.06.2022

Na današnji dan 22. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.06.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.06.2022

Na današnji dan 20. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.06.2022

Na današnji dan 19. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.06.2022

Na današnji dan 18. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.06.2022

Na današnji dan 17. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.06.2022

Na današnji dan 16. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.06.2022

Na današnji dan, 15. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.06.2022

Na današnji dan, 14. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.06.2022

Na današnji dan 13. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 44 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov