Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Štefan (1835-1893) je v svetovno zakladnico znanja prispeval enega temeljnih naravnih zakonov, »Okrogle o Veržéncih«, zgodovina prevajanja Svetega pisma med Slovenci, nasilna mobilizacija v nemško armado
Fizik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko, velja za edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike. Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike, hidromehanike, akustike, kjer je določal hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih, optike ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Fizik Jožef Štefan, ki velja za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti, se je rodil leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu.
Pesnik in pisatelj Manko Golar je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Posnetek* Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, številne pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil pred 110. leti v Ljutomeru.
Teolog, biblicist in prevajalec France Rozman je leta 1962 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani in pet let pozneje dosegel licenciat iz študija Svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Najprej je pastoralno deloval v Kranju in Naklem, nato pa predaval svetopisemske vede na ljubljanski teološki fakulteti. Preučeval je zgodovinsko verodostojnost evangelijev ter zgodovino prevajanja Svetega pisma med Slovenci. Med drugim je sodeloval pri pripravi slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma stare in nove zaveze leta 1996 ter napisal enajst monografij in pet univerzitetnih učbenikov. Za svoje delo je prejel papeško odlikovanje prelat, na ljubljanski univerzi pa je dobil naziv zaslužnega profesorja. France Rozman se je rodil pred devetdesetimi leti v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem.
24. marca 1942 so nemške okupacijske oblasti na Spodnjem Štajerskem uvedle svoje rajhovsko pravo. Na tej podlagi je bilo že 21. junija tistega leta v nemško armado nasilno mobiliziranih prvih 1600 slovenskih fantov, rojênih leta 1923. Skupaj je bilo na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem v času nacistične okupacije prisilno mobiliziranih od 60 do 70 tisoč fantov in mož. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je na bojiščih padlo več kot deset tisoč prisilno mobiliziranih Slovencev, ki pa v tej kategoriji niso bili sami. Nacistične oblasti so približno 130 tisoč mož prisilno mobilizirale tudi v Alzaciji in Loreni, približno 700 tisoč na Poljskem in drugih vzhodnih območjih, deset tisoč v Luksemburgu in 8700 v Belgiji, skupaj skoraj 900 tisoč vojakov – prisilnih mobilizirancev.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Štefan (1835-1893) je v svetovno zakladnico znanja prispeval enega temeljnih naravnih zakonov, »Okrogle o Veržéncih«, zgodovina prevajanja Svetega pisma med Slovenci, nasilna mobilizacija v nemško armado
Fizik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko, velja za edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike. Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike, hidromehanike, akustike, kjer je določal hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih, optike ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Fizik Jožef Štefan, ki velja za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti, se je rodil leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu.
Pesnik in pisatelj Manko Golar je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Posnetek* Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, številne pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil pred 110. leti v Ljutomeru.
Teolog, biblicist in prevajalec France Rozman je leta 1962 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani in pet let pozneje dosegel licenciat iz študija Svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Najprej je pastoralno deloval v Kranju in Naklem, nato pa predaval svetopisemske vede na ljubljanski teološki fakulteti. Preučeval je zgodovinsko verodostojnost evangelijev ter zgodovino prevajanja Svetega pisma med Slovenci. Med drugim je sodeloval pri pripravi slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma stare in nove zaveze leta 1996 ter napisal enajst monografij in pet univerzitetnih učbenikov. Za svoje delo je prejel papeško odlikovanje prelat, na ljubljanski univerzi pa je dobil naziv zaslužnega profesorja. France Rozman se je rodil pred devetdesetimi leti v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem.
24. marca 1942 so nemške okupacijske oblasti na Spodnjem Štajerskem uvedle svoje rajhovsko pravo. Na tej podlagi je bilo že 21. junija tistega leta v nemško armado nasilno mobiliziranih prvih 1600 slovenskih fantov, rojênih leta 1923. Skupaj je bilo na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem v času nacistične okupacije prisilno mobiliziranih od 60 do 70 tisoč fantov in mož. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je na bojiščih padlo več kot deset tisoč prisilno mobiliziranih Slovencev, ki pa v tej kategoriji niso bili sami. Nacistične oblasti so približno 130 tisoč mož prisilno mobilizirale tudi v Alzaciji in Loreni, približno 700 tisoč na Poljskem in drugih vzhodnih območjih, deset tisoč v Luksemburgu in 8700 v Belgiji, skupaj skoraj 900 tisoč vojakov – prisilnih mobilizirancev.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov