Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Štefan (1835-1893) je v svetovno zakladnico znanja prispeval enega temeljnih naravnih zakonov, »Okrogle o Veržéncih«, zgodovina prevajanja Svetega pisma med Slovenci, nasilna mobilizacija v nemško armado
Fizik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko, velja za edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike. Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike, hidromehanike, akustike, kjer je določal hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih, optike ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Fizik Jožef Štefan, ki velja za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti, se je rodil leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu.
Pesnik in pisatelj Manko Golar je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Posnetek* Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, številne pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil pred 110. leti v Ljutomeru.
Teolog, biblicist in prevajalec France Rozman je leta 1962 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani in pet let pozneje dosegel licenciat iz študija Svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Najprej je pastoralno deloval v Kranju in Naklem, nato pa predaval svetopisemske vede na ljubljanski teološki fakulteti. Preučeval je zgodovinsko verodostojnost evangelijev ter zgodovino prevajanja Svetega pisma med Slovenci. Med drugim je sodeloval pri pripravi slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma stare in nove zaveze leta 1996 ter napisal enajst monografij in pet univerzitetnih učbenikov. Za svoje delo je prejel papeško odlikovanje prelat, na ljubljanski univerzi pa je dobil naziv zaslužnega profesorja. France Rozman se je rodil pred devetdesetimi leti v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem.
24. marca 1942 so nemške okupacijske oblasti na Spodnjem Štajerskem uvedle svoje rajhovsko pravo. Na tej podlagi je bilo že 21. junija tistega leta v nemško armado nasilno mobiliziranih prvih 1600 slovenskih fantov, rojênih leta 1923. Skupaj je bilo na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem v času nacistične okupacije prisilno mobiliziranih od 60 do 70 tisoč fantov in mož. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je na bojiščih padlo več kot deset tisoč prisilno mobiliziranih Slovencev, ki pa v tej kategoriji niso bili sami. Nacistične oblasti so približno 130 tisoč mož prisilno mobilizirale tudi v Alzaciji in Loreni, približno 700 tisoč na Poljskem in drugih vzhodnih območjih, deset tisoč v Luksemburgu in 8700 v Belgiji, skupaj skoraj 900 tisoč vojakov – prisilnih mobilizirancev.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Štefan (1835-1893) je v svetovno zakladnico znanja prispeval enega temeljnih naravnih zakonov, »Okrogle o Veržéncih«, zgodovina prevajanja Svetega pisma med Slovenci, nasilna mobilizacija v nemško armado
Fizik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko, velja za edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike. Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike, hidromehanike, akustike, kjer je določal hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih, optike ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Fizik Jožef Štefan, ki velja za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti, se je rodil leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu.
Pesnik in pisatelj Manko Golar je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Posnetek* Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, številne pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil pred 110. leti v Ljutomeru.
Teolog, biblicist in prevajalec France Rozman je leta 1962 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani in pet let pozneje dosegel licenciat iz študija Svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Najprej je pastoralno deloval v Kranju in Naklem, nato pa predaval svetopisemske vede na ljubljanski teološki fakulteti. Preučeval je zgodovinsko verodostojnost evangelijev ter zgodovino prevajanja Svetega pisma med Slovenci. Med drugim je sodeloval pri pripravi slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma stare in nove zaveze leta 1996 ter napisal enajst monografij in pet univerzitetnih učbenikov. Za svoje delo je prejel papeško odlikovanje prelat, na ljubljanski univerzi pa je dobil naziv zaslužnega profesorja. France Rozman se je rodil pred devetdesetimi leti v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem.
24. marca 1942 so nemške okupacijske oblasti na Spodnjem Štajerskem uvedle svoje rajhovsko pravo. Na tej podlagi je bilo že 21. junija tistega leta v nemško armado nasilno mobiliziranih prvih 1600 slovenskih fantov, rojênih leta 1923. Skupaj je bilo na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem v času nacistične okupacije prisilno mobiliziranih od 60 do 70 tisoč fantov in mož. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je na bojiščih padlo več kot deset tisoč prisilno mobiliziranih Slovencev, ki pa v tej kategoriji niso bili sami. Nacistične oblasti so približno 130 tisoč mož prisilno mobilizirale tudi v Alzaciji in Loreni, približno 700 tisoč na Poljskem in drugih vzhodnih območjih, deset tisoč v Luksemburgu in 8700 v Belgiji, skupaj skoraj 900 tisoč vojakov – prisilnih mobilizirancev.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov