Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jelenov žleb – kraj najhujšega poraza italijanske okupacijske vojske na Slovenskem, učitelj fizike s polstoletnim stažem, pomembna karakterna igralka tržaškega gledališča, več kot le idrijski psihiater
Slovenci smo bili s svojimi znanstveniki od samih začetkov pomemben del svetovnega razvoja fizike. Za to gre zahvala tudi Janezu Krstniku Kersníku, dedu pisatelja Janka Kersnika, visokošolskemu učitelju fizike z najdaljšim stažem pri nas, saj je na liceju predaval fiziko kar pol stoletja, občasno tudi matematiko in kemijo. Kot šolnik se je na začetku 19. stoletja med drugim zavzemal za pouk strokovnih predmetov v slovenščini. V časih, ko se je bilo treba za slovenščino bojevati celo na podeželskih osnovnih šolah in ko so v Ljubljani celo kmetijstvo poučevali v nemščini, je bilo njegovo prizadevanje za uveljavitev slovenščine v strokovnem izobraževanju še toliko pomembnejše. Janez Krstnik Kersník se je rodil leta 1783 v Mostah pri Žirovnici.
Gledališka igralka Zlata Rodošek je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije ter statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Tam je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila leta 1922 v Števerjanu.
Psihiater Jože Felc je leta 1966 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in bil potem dobra štiri desetletja zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Idriji; 32 let je bil njen strokovni direktor. Svoji osnovni stroki, psihiatriji, se je posvečal tudi literarno in publicistično. Pesmi in pripovedi je objavljal v revijalnem tisku in izdal dvajset knjig. Že kot gimnazijec je napisal knjigo »Dobro jutro, svoboda«, ki pa je bila objavljena šele po enajstih letih – leta 1972. Tistega leta pa je tudi prenehala izhajati revija za kulturna in obča vprašanja »Kaplja«, ki je podpirala slovenstvo in enotni slovenski kulturni prostor; Felc pa je bil njen glavni urednik. *Posnetek* Téme njegovega pisanja so bile med drugim mladostno dozorevanje, duševna in bivanjska stiska povratnikov iz tujine, socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi ob Idrijci med drugo svetovno vojno in vprašanja sodobnega časa. Leta 2010 je izšla njegova zadnja knjiga z naslovom »Živeti življenje«; v njej je objavil predvsem intervjuje, ki jih je v dobrih treh desetletjih dal tiskanim medijem. Psihiater Jože Felc se je rodil pred 80-imi leti v Spodnji Idriji.
26. marca 1943 je v Jelenovem Žlebu na Dolenjskem potekala bitka Gubčeve in Cankarjeve brigade slovenske partizanske vojske z bataljonom italijanske divizije Macerata. Na začetku druge polovice marca 1943 so se štiri slovenske partizanske brigade hudo spopadale z italijanskimi okupatorji v Suhi krajini in Ribniški dolini. Po vojaških operacijah so se začele pomikati proti Jelenovemu Žlebu, Glažuti in Dragi. Kolona, v kateri sta bili Cankarjeva in Gubčeva brigada, je 26. marca prišla do Malih belih sten. Tam so nepričakovano naleteli na dobro oboroženo, številčno močnejšo italijansko vojaško enoto in kmalu zlomili njen odpor. V boju je padlo 106 italijanskih vojakov. Poraz pri Jelenovem Žlebu, nekaj manj kot pet mesecev pred kapitulacijo, je bil eden največjih porazov italijanske okupacijske vojske v Sloveniji.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jelenov žleb – kraj najhujšega poraza italijanske okupacijske vojske na Slovenskem, učitelj fizike s polstoletnim stažem, pomembna karakterna igralka tržaškega gledališča, več kot le idrijski psihiater
Slovenci smo bili s svojimi znanstveniki od samih začetkov pomemben del svetovnega razvoja fizike. Za to gre zahvala tudi Janezu Krstniku Kersníku, dedu pisatelja Janka Kersnika, visokošolskemu učitelju fizike z najdaljšim stažem pri nas, saj je na liceju predaval fiziko kar pol stoletja, občasno tudi matematiko in kemijo. Kot šolnik se je na začetku 19. stoletja med drugim zavzemal za pouk strokovnih predmetov v slovenščini. V časih, ko se je bilo treba za slovenščino bojevati celo na podeželskih osnovnih šolah in ko so v Ljubljani celo kmetijstvo poučevali v nemščini, je bilo njegovo prizadevanje za uveljavitev slovenščine v strokovnem izobraževanju še toliko pomembnejše. Janez Krstnik Kersník se je rodil leta 1783 v Mostah pri Žirovnici.
Gledališka igralka Zlata Rodošek je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije ter statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Tam je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila leta 1922 v Števerjanu.
Psihiater Jože Felc je leta 1966 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in bil potem dobra štiri desetletja zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Idriji; 32 let je bil njen strokovni direktor. Svoji osnovni stroki, psihiatriji, se je posvečal tudi literarno in publicistično. Pesmi in pripovedi je objavljal v revijalnem tisku in izdal dvajset knjig. Že kot gimnazijec je napisal knjigo »Dobro jutro, svoboda«, ki pa je bila objavljena šele po enajstih letih – leta 1972. Tistega leta pa je tudi prenehala izhajati revija za kulturna in obča vprašanja »Kaplja«, ki je podpirala slovenstvo in enotni slovenski kulturni prostor; Felc pa je bil njen glavni urednik. *Posnetek* Téme njegovega pisanja so bile med drugim mladostno dozorevanje, duševna in bivanjska stiska povratnikov iz tujine, socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi ob Idrijci med drugo svetovno vojno in vprašanja sodobnega časa. Leta 2010 je izšla njegova zadnja knjiga z naslovom »Živeti življenje«; v njej je objavil predvsem intervjuje, ki jih je v dobrih treh desetletjih dal tiskanim medijem. Psihiater Jože Felc se je rodil pred 80-imi leti v Spodnji Idriji.
26. marca 1943 je v Jelenovem Žlebu na Dolenjskem potekala bitka Gubčeve in Cankarjeve brigade slovenske partizanske vojske z bataljonom italijanske divizije Macerata. Na začetku druge polovice marca 1943 so se štiri slovenske partizanske brigade hudo spopadale z italijanskimi okupatorji v Suhi krajini in Ribniški dolini. Po vojaških operacijah so se začele pomikati proti Jelenovemu Žlebu, Glažuti in Dragi. Kolona, v kateri sta bili Cankarjeva in Gubčeva brigada, je 26. marca prišla do Malih belih sten. Tam so nepričakovano naleteli na dobro oboroženo, številčno močnejšo italijansko vojaško enoto in kmalu zlomili njen odpor. V boju je padlo 106 italijanskih vojakov. Poraz pri Jelenovem Žlebu, nekaj manj kot pet mesecev pred kapitulacijo, je bil eden največjih porazov italijanske okupacijske vojske v Sloveniji.
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov