Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Maister – Vojanov (1874-1934) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine, inovator v zdravstvu 17. stoletja, rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka, nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Santorio Santorio je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem. Tako je za rabo v medicinski praksi prilagodil več njegovih izumov ter leta 1612 razvil klinični termometer in leta 1602 pulzno uro, napravo za merjenje ritma srčnega utripa. Za lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto drugih naprav, med njimi napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer, napravo za merjenje hitrosti vetra, higrometer, pripomoček za merjenje relativne vlažnosti zraka, ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru leta 1561.
Botanik Franc Hladnik je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje končal v Ljubljani ter bil leta 1795 posvečen v duhovnika. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt – ustanovo, ki brez prekinitve deluje do danes. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Franc Hladnik je leta 1819 na Čavnu na Trnovskem gozdu odkril novi rastlinski rod kobulnic, ki jo je šele leta 1831 opisal in po njem imenoval Reichenbach kot hladnikovka. Rastlina, ki jo je našel, je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Je naš edini rodovni endemit in raste na zelo majhnem območju na Trnovskem gozdu. Franc Hladnik se je rodil leta 1773 v Idriji.
General Rudolf Maister je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega 20. stoletja. Del otroštva je preživel v Kamniku, zgodaj ostal brez očeta ter z osemnajstimi leti postal gojenec domobranske kadetnice na Dunaju in nato častnik avstro-ogrske armade. Po izobraževanju v Ljubljani in na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu je med drugim služboval v Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Odlikovala sta ga literarni talent in izrazita javno izražana slovenska narodna zavednost, zaradi katere si je nakopal očitke, nadzor in tudi kazenske ukrepe nadrejenih. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije je prevzel vojaško oblast v Mariboru, ki je imel nemško govorečo večino, toda že bližnja okolica je bila prevladujoče slovenska. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala in s tem najvišji vojaški položaj v mestu. Z odpustom nemškega vojaštva in mobilizacijo slovenskega je z najbližjimi sodelavci v nekaj dneh zbral približno 4.000 mož, ki so sestavljali prvo redno vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljniškim jezikom v zgodovini. Z njo je na najprej širšem štajerskem območju dosegel, da je velik del narodnostnega in govornega območja, prišel pod jugoslovansko oziroma slovensko upravo. Razmejitev je bila opravljena v veliki meri skladno s škofijsko mejo, kot jo je ob preselitvi sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor pol stoletja prej razmejil škof Anton Martin Slomšek.
»Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.«
Je v Odi generalu Rudolfu Maistru ob odkritju spomenika v Mariboru leta 1987 zapisal pesnik Janez Menart. Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pa je pred 20. leti napisal »Maistrovo koračnico«. Posnetek* General in avtor dveh pesniških zbirk Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku.
Na velikonočni ponedeljek, 29. marca leta 1937, sta dva snežna plazova s Storžiča zasula devet tržiških smučarjev. To je bila najhujša tovrstna nesreča na Slovenskem dotlej in je spodbudila nastanek reševalnega odseka pri tedanji podružnici Slovenskega planinskega društva Tržič.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Maister – Vojanov (1874-1934) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine, inovator v zdravstvu 17. stoletja, rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka, nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Santorio Santorio je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem. Tako je za rabo v medicinski praksi prilagodil več njegovih izumov ter leta 1612 razvil klinični termometer in leta 1602 pulzno uro, napravo za merjenje ritma srčnega utripa. Za lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto drugih naprav, med njimi napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer, napravo za merjenje hitrosti vetra, higrometer, pripomoček za merjenje relativne vlažnosti zraka, ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru leta 1561.
Botanik Franc Hladnik je gimnazijsko, filozofsko in teološko šolanje končal v Ljubljani ter bil leta 1795 posvečen v duhovnika. Bil je predavatelj na nekaterih ljubljanskih šolah, leta 1810 pa je ustanovil ljubljanski botanični vrt – ustanovo, ki brez prekinitve deluje do danes. To pa ni bila edina njegova zasluga za slovensko botaniko. Sestavil je tudi herbarij kranjske flore in ga skupaj z zapiski o rastiščih daroval Deželnemu muzeju v Ljubljani. Franc Hladnik je leta 1819 na Čavnu na Trnovskem gozdu odkril novi rastlinski rod kobulnic, ki jo je šele leta 1831 opisal in po njem imenoval Reichenbach kot hladnikovka. Rastlina, ki jo je našel, je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Je naš edini rodovni endemit in raste na zelo majhnem območju na Trnovskem gozdu. Franc Hladnik se je rodil leta 1773 v Idriji.
General Rudolf Maister je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega 20. stoletja. Del otroštva je preživel v Kamniku, zgodaj ostal brez očeta ter z osemnajstimi leti postal gojenec domobranske kadetnice na Dunaju in nato častnik avstro-ogrske armade. Po izobraževanju v Ljubljani in na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu je med drugim služboval v Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Odlikovala sta ga literarni talent in izrazita javno izražana slovenska narodna zavednost, zaradi katere si je nakopal očitke, nadzor in tudi kazenske ukrepe nadrejenih. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije je prevzel vojaško oblast v Mariboru, ki je imel nemško govorečo večino, toda že bližnja okolica je bila prevladujoče slovenska. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala in s tem najvišji vojaški položaj v mestu. Z odpustom nemškega vojaštva in mobilizacijo slovenskega je z najbližjimi sodelavci v nekaj dneh zbral približno 4.000 mož, ki so sestavljali prvo redno vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljniškim jezikom v zgodovini. Z njo je na najprej širšem štajerskem območju dosegel, da je velik del narodnostnega in govornega območja, prišel pod jugoslovansko oziroma slovensko upravo. Razmejitev je bila opravljena v veliki meri skladno s škofijsko mejo, kot jo je ob preselitvi sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor pol stoletja prej razmejil škof Anton Martin Slomšek.
»Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.«
Je v Odi generalu Rudolfu Maistru ob odkritju spomenika v Mariboru leta 1987 zapisal pesnik Janez Menart. Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pa je pred 20. leti napisal »Maistrovo koračnico«. Posnetek* General in avtor dveh pesniških zbirk Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku.
Na velikonočni ponedeljek, 29. marca leta 1937, sta dva snežna plazova s Storžiča zasula devet tržiških smučarjev. To je bila najhujša tovrstna nesreča na Slovenskem dotlej in je spodbudila nastanek reševalnega odseka pri tedanji podružnici Slovenskega planinskega društva Tržič.
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov