Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

1. april

01.04.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvoaprilska iz leta 1931, “Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš”, od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti, 30 let samostojnega proračuna Republike Slovenije

Po splošnem prepričanju je 1. april dan, ko so potegavščine uradno dovoljene. Ponekod mu pravijo »dan norcev«, drugod dan šaljivcev ali lažnivcev. Razlag o tem, zakaj zbijanje šal prav na današnji dan, je seveda precej, res pa je, da zapovedanost tega početja na »prvi april« že dolgo poznajo v številnih okoljih sveta. Prvega aprila pred 90. leti se je v Mariborskem Večerniku Jutra pojavil članek s senzacionalno novico, da so pri rušenju rojstne hiše admirala Wilhelma Tegetthoffa odkrili njegovo sabljo in lončeno posodo, polno kartažanskih zlatnikov iz obdobja od 300 do 200 pred našim štetjem. Opis najdb je bil tako prepričljiv, da so že istega dne Mariborčani drli na Rotovški trg, kjer naj bi bili najdbi na ogled v izložbi slaščičarne. *Posnetek Pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, ki je v knjigi o admiralu Tegetthofu razkril prvoaprilsko dogajanje leta 1931. Domislica pa se ni končala kot prvoaprilska potegavščina, prerasla je namreč v medijsko potegavščino svetovnih razsežnosti. Ljubljanski časnik Jugoslovan je 19. aprila 1931 poročal o veliki najdbi v Mariboru. Novico so povzeli še v zagrebških Novostih, nato pa tudi beograjski časopisi. Senzacija se je kmalu pojavila tudi v avstrijskih, francoskih, nemških in švicarskih časnikih. Avtor prvoaprilske potegavščine iz leta 1931 je bil profesor Adolf Schaup, dolgoletni profesor na učiteljiščih v Kopru in Gorici, ki se je leta 1919 z družino preselil v Maribor.

Duhovnik in beneški kulturni delavec don Paskval Gujon
je bil kar šestdeset let župnik v najvišji beneškoslovenski vasi Matajur. Verjetno je bil edini, ki se leta 1933 ni ustrašil fašistične prepovedi uporabe slovenskega jezika v cerkvah in je vse verske obrede dosledno opravljal v slovenščini. “Naš jezik je slovenski. Zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš,” je učil. Med vojno je bil privrženec in organizator osvobodilnega gibanja. Po bitki med partizani in Nemci na Matajurju novembra leta 1943 je poskrbel za ranjene partizane in v zaledju svoje cerkve pokopal 38 padlih.
Gujon ni skrbel samo za versko oskrbo, ampak tudi za ohranitev slovenske kulture in jezika. Vodil je dva pevska zbora, napisal dve knjigi ter bil med ustanovitelji kulturno-verskega lista Dom; deloval je pač v prepričanju, da je duhovnikova dolžnost skrbeti ne samo za verske stvari, ampak tudi za druge potrebe ljudi. Paskval Gujon, se je rodil leta 1909 v Biarčah pri Landru v Benečiji. Italijanske oblasti so ga za sodelovanje pri odporniškem gibanju odlikovale z garibaldinsko zvezdo, Republika Slovenija pa ga je počastila z visokim državnim odlikovanjem za zasluge pri utrjevanju slovenske samozavesti.

Pesnik in pripovednik Tone Seliškar je sprva poučeval na meščanski šoli v Ljubljani, leta 1943 se je pridružil narodnoosvobodilni vojski in v njenih vrstah urejal različne časopise in glasila. Po vojni je bil novinar pri Slovenskem poročevalcu, glavni urednik Delavske enotnosti ter urednik Založbe Borec. Nekaj časa je živel tudi med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike. To je bilo odločilno za ustanovitev Slovenske izseljenske matice leta 1951 v Ljubljani. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil Tone Seliškar kot pesnik izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril k novi stvarnosti, čeprav je tematsko ostal pri prikazovanju socialnih težav delavcev. Med njegova največja pripovedna dela sodijo naturalistični roman iz meščanskega življenja v obdobju prve svetovne vojne “Nasedli brod”, roman o ljubljanskem predmestju “Tržaška cesta” in mladinska proza. Z deli, kot so “Posadka brez ladje”, “Bratovščina Sinjega galeba”, “Rudi” in drugimi, sodi med naše najuspešnejše mladinske pisatelje. Tone Seliškar, ki je pred 75. leti prejel Prešernovo nagrado, se je rodil leta 1900 v Ljubljani.

1. aprila leta 1991 je slovenska skupščina na seji vseh treh zborov sprejela proračun. To je bil prvi v celoti samostojen proračun, saj je bila v njem, kar zadeva financiranje federacije, predlagana samo kotizacija, ki pa je bila za dve tretjini manjša, kot je predvideval zvezni proračun.


Na današnji dan

6264 epizod

Na današnji dan

6264 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

1. april

01.04.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvoaprilska iz leta 1931, “Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš”, od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti, 30 let samostojnega proračuna Republike Slovenije

Po splošnem prepričanju je 1. april dan, ko so potegavščine uradno dovoljene. Ponekod mu pravijo »dan norcev«, drugod dan šaljivcev ali lažnivcev. Razlag o tem, zakaj zbijanje šal prav na današnji dan, je seveda precej, res pa je, da zapovedanost tega početja na »prvi april« že dolgo poznajo v številnih okoljih sveta. Prvega aprila pred 90. leti se je v Mariborskem Večerniku Jutra pojavil članek s senzacionalno novico, da so pri rušenju rojstne hiše admirala Wilhelma Tegetthoffa odkrili njegovo sabljo in lončeno posodo, polno kartažanskih zlatnikov iz obdobja od 300 do 200 pred našim štetjem. Opis najdb je bil tako prepričljiv, da so že istega dne Mariborčani drli na Rotovški trg, kjer naj bi bili najdbi na ogled v izložbi slaščičarne. *Posnetek Pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, ki je v knjigi o admiralu Tegetthofu razkril prvoaprilsko dogajanje leta 1931. Domislica pa se ni končala kot prvoaprilska potegavščina, prerasla je namreč v medijsko potegavščino svetovnih razsežnosti. Ljubljanski časnik Jugoslovan je 19. aprila 1931 poročal o veliki najdbi v Mariboru. Novico so povzeli še v zagrebških Novostih, nato pa tudi beograjski časopisi. Senzacija se je kmalu pojavila tudi v avstrijskih, francoskih, nemških in švicarskih časnikih. Avtor prvoaprilske potegavščine iz leta 1931 je bil profesor Adolf Schaup, dolgoletni profesor na učiteljiščih v Kopru in Gorici, ki se je leta 1919 z družino preselil v Maribor.

Duhovnik in beneški kulturni delavec don Paskval Gujon
je bil kar šestdeset let župnik v najvišji beneškoslovenski vasi Matajur. Verjetno je bil edini, ki se leta 1933 ni ustrašil fašistične prepovedi uporabe slovenskega jezika v cerkvah in je vse verske obrede dosledno opravljal v slovenščini. “Naš jezik je slovenski. Zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš,” je učil. Med vojno je bil privrženec in organizator osvobodilnega gibanja. Po bitki med partizani in Nemci na Matajurju novembra leta 1943 je poskrbel za ranjene partizane in v zaledju svoje cerkve pokopal 38 padlih.
Gujon ni skrbel samo za versko oskrbo, ampak tudi za ohranitev slovenske kulture in jezika. Vodil je dva pevska zbora, napisal dve knjigi ter bil med ustanovitelji kulturno-verskega lista Dom; deloval je pač v prepričanju, da je duhovnikova dolžnost skrbeti ne samo za verske stvari, ampak tudi za druge potrebe ljudi. Paskval Gujon, se je rodil leta 1909 v Biarčah pri Landru v Benečiji. Italijanske oblasti so ga za sodelovanje pri odporniškem gibanju odlikovale z garibaldinsko zvezdo, Republika Slovenija pa ga je počastila z visokim državnim odlikovanjem za zasluge pri utrjevanju slovenske samozavesti.

Pesnik in pripovednik Tone Seliškar je sprva poučeval na meščanski šoli v Ljubljani, leta 1943 se je pridružil narodnoosvobodilni vojski in v njenih vrstah urejal različne časopise in glasila. Po vojni je bil novinar pri Slovenskem poročevalcu, glavni urednik Delavske enotnosti ter urednik Založbe Borec. Nekaj časa je živel tudi med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike. To je bilo odločilno za ustanovitev Slovenske izseljenske matice leta 1951 v Ljubljani. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil Tone Seliškar kot pesnik izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril k novi stvarnosti, čeprav je tematsko ostal pri prikazovanju socialnih težav delavcev. Med njegova največja pripovedna dela sodijo naturalistični roman iz meščanskega življenja v obdobju prve svetovne vojne “Nasedli brod”, roman o ljubljanskem predmestju “Tržaška cesta” in mladinska proza. Z deli, kot so “Posadka brez ladje”, “Bratovščina Sinjega galeba”, “Rudi” in drugimi, sodi med naše najuspešnejše mladinske pisatelje. Tone Seliškar, ki je pred 75. leti prejel Prešernovo nagrado, se je rodil leta 1900 v Ljubljani.

1. aprila leta 1991 je slovenska skupščina na seji vseh treh zborov sprejela proračun. To je bil prvi v celoti samostojen proračun, saj je bila v njem, kar zadeva financiranje federacije, predlagana samo kotizacija, ki pa je bila za dve tretjini manjša, kot je predvideval zvezni proračun.


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov