Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marija Ilc – sestra Vendelina (1916-2003) redovnica in mojstrica kuhanja, bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa, slikar – eden prvih talcev na Slovenskem, pomembno delo pravnega zgodovinarja
Učitelj in zbiralec etnološkega gradiva Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1894 v Dulah na Koroškem. Poučeval je v Vidmu pri Ptuju, Žetalah in Mežici. Politično se je uveljavil zlasti med plebiscitnim bojem na Koroškem, saj je bil eden izmed vodij mežiške socialno-demokratske stranke. Šolske oblasti so ga obsodile, da širi komunistične ideje, in ga preganjale, zato je leta 1927 izstopil iz državne službe. Med drugim je napisal delo “Slovenska vas na Dolenjskem”, študijo o telesni zaostalosti otrok v industrijskih in vaških predelih. Zbiral, prirejal in objavljal je pripovedno izročilo in gradivo o šegah, zdravilstvu, bajeslovju, verovanju in vražah ter raziskoval gospodarske in družbene razmere na vasi. Vinko Möderndorfer je zasnoval tudi narodopisni zbornik v petih delih, vendar sta izšli le dve knjigi.
Franjo Golob je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. Za njegovo delo je značilna težnja k ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator. Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “N mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Franjo Golob se je rodil leta 1913 na Prevaljah, septembra leta 1941 pa je bil ustreljen kot eden prvih talcev na Slovenskem v drugi svetovni vojni.
Prve slovenske Kuharske bukve s svojim izvirnim predgovorom je objavil Valentin Vodnik v zadnjem letu osemnajstega stoletja, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig pa je Slovenska kuharica. Prvič je izšla v drugi tretjini devetnajstega stoletja, pripravila pa jo je Magdalena Bleiweis. Njene so bile še naslednje štiri izdaje, po njej pa je knjigo prevzela Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo imenovali kar po njej. Pripravila je dve izdaji, njeno delo pa je nadaljevala sestra Izabela. Osemnajsto izdajo Slovenske kuharice je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo znova posodobila. Sestra Vendelina se je rodila 5. aprila 1916 v Ribnici na Dolenjskem kot Marija Ilc. Po končani meščanski šoli je stopila med šolske sestre v Mariboru ter se še naprej šolala na učiteljsko-gospodinjski šoli, pozneje pa je na njej tudi poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje. Zadnja leta je v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje prakse ter številne skoraj pozabljene preproste domače jedi.
Mednarodni strokovnjak in član več pomembnih znanstvenih ustanov doma in na tujem, pravni zgodovinar Sergij Vilfan, je pred 80-imi leti diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, leto pozneje pa že doktoriral. Že med študijem se je začel ukvarjati s pravno zgodovino, leta 1961 pa je objavil “Pravno zgodovino Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije”, doslej najobsežnejšo in najpopolnejšo obravnavo zgodovine prava na slovenskem ozemlju. Temeljna sta tudi njegovo delo “Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem” in razprava o denarništvu v slovenskih deželah do 17. stoletja. Z zanimivimi prispevki se je oglašal tudi na našem radiu: Posnetek* Sergij Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trstu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marija Ilc – sestra Vendelina (1916-2003) redovnica in mojstrica kuhanja, bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa, slikar – eden prvih talcev na Slovenskem, pomembno delo pravnega zgodovinarja
Učitelj in zbiralec etnološkega gradiva Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1894 v Dulah na Koroškem. Poučeval je v Vidmu pri Ptuju, Žetalah in Mežici. Politično se je uveljavil zlasti med plebiscitnim bojem na Koroškem, saj je bil eden izmed vodij mežiške socialno-demokratske stranke. Šolske oblasti so ga obsodile, da širi komunistične ideje, in ga preganjale, zato je leta 1927 izstopil iz državne službe. Med drugim je napisal delo “Slovenska vas na Dolenjskem”, študijo o telesni zaostalosti otrok v industrijskih in vaških predelih. Zbiral, prirejal in objavljal je pripovedno izročilo in gradivo o šegah, zdravilstvu, bajeslovju, verovanju in vražah ter raziskoval gospodarske in družbene razmere na vasi. Vinko Möderndorfer je zasnoval tudi narodopisni zbornik v petih delih, vendar sta izšli le dve knjigi.
Franjo Golob je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. Za njegovo delo je značilna težnja k ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator. Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “N mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Franjo Golob se je rodil leta 1913 na Prevaljah, septembra leta 1941 pa je bil ustreljen kot eden prvih talcev na Slovenskem v drugi svetovni vojni.
Prve slovenske Kuharske bukve s svojim izvirnim predgovorom je objavil Valentin Vodnik v zadnjem letu osemnajstega stoletja, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig pa je Slovenska kuharica. Prvič je izšla v drugi tretjini devetnajstega stoletja, pripravila pa jo je Magdalena Bleiweis. Njene so bile še naslednje štiri izdaje, po njej pa je knjigo prevzela Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo imenovali kar po njej. Pripravila je dve izdaji, njeno delo pa je nadaljevala sestra Izabela. Osemnajsto izdajo Slovenske kuharice je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo znova posodobila. Sestra Vendelina se je rodila 5. aprila 1916 v Ribnici na Dolenjskem kot Marija Ilc. Po končani meščanski šoli je stopila med šolske sestre v Mariboru ter se še naprej šolala na učiteljsko-gospodinjski šoli, pozneje pa je na njej tudi poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje. Zadnja leta je v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje prakse ter številne skoraj pozabljene preproste domače jedi.
Mednarodni strokovnjak in član več pomembnih znanstvenih ustanov doma in na tujem, pravni zgodovinar Sergij Vilfan, je pred 80-imi leti diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, leto pozneje pa že doktoriral. Že med študijem se je začel ukvarjati s pravno zgodovino, leta 1961 pa je objavil “Pravno zgodovino Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije”, doslej najobsežnejšo in najpopolnejšo obravnavo zgodovine prava na slovenskem ozemlju. Temeljna sta tudi njegovo delo “Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem” in razprava o denarništvu v slovenskih deželah do 17. stoletja. Z zanimivimi prispevki se je oglašal tudi na našem radiu: Posnetek* Sergij Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trstu.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov