Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

5. april

05.04.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marija Ilc – sestra Vendelina (1916-2003) redovnica in mojstrica kuhanja, bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa, slikar – eden prvih talcev na Slovenskem, pomembno delo pravnega zgodovinarja

Učitelj in zbiralec etnološkega gradiva Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1894 v Dulah na Koroškem. Poučeval je v Vidmu pri Ptuju, Žetalah in Mežici. Politično se je uveljavil zlasti med plebiscitnim bojem na Koroškem, saj je bil eden izmed vodij mežiške socialno-demokratske stranke. Šolske oblasti so ga obsodile, da širi komunistične ideje, in ga preganjale, zato je leta 1927 izstopil iz državne službe. Med drugim je napisal delo “Slovenska vas na Dolenjskem”, študijo o telesni zaostalosti otrok v industrijskih in vaških predelih. Zbiral, prirejal in objavljal je pripovedno izročilo in gradivo o šegah, zdravilstvu, bajeslovju, verovanju in vražah ter raziskoval gospodarske in družbene razmere na vasi. Vinko Möderndorfer je zasnoval tudi narodopisni zbornik v petih delih, vendar sta izšli le dve knjigi.

Franjo Golob je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu
, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. Za njegovo delo je značilna težnja k ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator. Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “N mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Franjo Golob se je rodil leta 1913 na Prevaljah, septembra leta 1941 pa je bil ustreljen kot eden prvih talcev na Slovenskem v drugi svetovni vojni.

Prve slovenske Kuharske bukve s svojim izvirnim predgovorom je objavil Valentin Vodnik v zadnjem letu osemnajstega stoletja, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig pa je Slovenska kuharica. Prvič je izšla v drugi tretjini devetnajstega stoletja, pripravila pa jo je Magdalena Bleiweis. Njene so bile še naslednje štiri izdaje, po njej pa je knjigo prevzela Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo imenovali kar po njej. Pripravila je dve izdaji, njeno delo pa je nadaljevala sestra Izabela. Osemnajsto izdajo Slovenske kuharice je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo znova posodobila. Sestra Vendelina se je rodila 5. aprila 1916 v Ribnici na Dolenjskem kot Marija Ilc. Po končani meščanski šoli je stopila med šolske sestre v Mariboru ter se še naprej šolala na učiteljsko-gospodinjski šoli, pozneje pa je na njej tudi poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje. Zadnja leta je v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje prakse ter številne skoraj pozabljene preproste domače jedi.

Mednarodni strokovnjak in član več pomembnih znanstvenih ustanov doma in na tujem, pravni zgodovinar Sergij Vilfan, je pred 80-imi leti diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, leto pozneje pa že doktoriral. Že med študijem se je začel ukvarjati s pravno zgodovino, leta 1961 pa je objavil “Pravno zgodovino Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije”, doslej najobsežnejšo in najpopolnejšo obravnavo zgodovine prava na slovenskem ozemlju. Temeljna sta tudi njegovo delo “Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem” in razprava o denarništvu v slovenskih deželah do 17. stoletja. Z zanimivimi prispevki se je oglašal tudi na našem radiu: Posnetek* Sergij Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trstu.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

5. april

05.04.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marija Ilc – sestra Vendelina (1916-2003) redovnica in mojstrica kuhanja, bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa, slikar – eden prvih talcev na Slovenskem, pomembno delo pravnega zgodovinarja

Učitelj in zbiralec etnološkega gradiva Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1894 v Dulah na Koroškem. Poučeval je v Vidmu pri Ptuju, Žetalah in Mežici. Politično se je uveljavil zlasti med plebiscitnim bojem na Koroškem, saj je bil eden izmed vodij mežiške socialno-demokratske stranke. Šolske oblasti so ga obsodile, da širi komunistične ideje, in ga preganjale, zato je leta 1927 izstopil iz državne službe. Med drugim je napisal delo “Slovenska vas na Dolenjskem”, študijo o telesni zaostalosti otrok v industrijskih in vaških predelih. Zbiral, prirejal in objavljal je pripovedno izročilo in gradivo o šegah, zdravilstvu, bajeslovju, verovanju in vražah ter raziskoval gospodarske in družbene razmere na vasi. Vinko Möderndorfer je zasnoval tudi narodopisni zbornik v petih delih, vendar sta izšli le dve knjigi.

Franjo Golob je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu
, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. Za njegovo delo je značilna težnja k ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator. Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “N mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Franjo Golob se je rodil leta 1913 na Prevaljah, septembra leta 1941 pa je bil ustreljen kot eden prvih talcev na Slovenskem v drugi svetovni vojni.

Prve slovenske Kuharske bukve s svojim izvirnim predgovorom je objavil Valentin Vodnik v zadnjem letu osemnajstega stoletja, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig pa je Slovenska kuharica. Prvič je izšla v drugi tretjini devetnajstega stoletja, pripravila pa jo je Magdalena Bleiweis. Njene so bile še naslednje štiri izdaje, po njej pa je knjigo prevzela Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo imenovali kar po njej. Pripravila je dve izdaji, njeno delo pa je nadaljevala sestra Izabela. Osemnajsto izdajo Slovenske kuharice je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo znova posodobila. Sestra Vendelina se je rodila 5. aprila 1916 v Ribnici na Dolenjskem kot Marija Ilc. Po končani meščanski šoli je stopila med šolske sestre v Mariboru ter se še naprej šolala na učiteljsko-gospodinjski šoli, pozneje pa je na njej tudi poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje. Zadnja leta je v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje prakse ter številne skoraj pozabljene preproste domače jedi.

Mednarodni strokovnjak in član več pomembnih znanstvenih ustanov doma in na tujem, pravni zgodovinar Sergij Vilfan, je pred 80-imi leti diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, leto pozneje pa že doktoriral. Že med študijem se je začel ukvarjati s pravno zgodovino, leta 1961 pa je objavil “Pravno zgodovino Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije”, doslej najobsežnejšo in najpopolnejšo obravnavo zgodovine prava na slovenskem ozemlju. Temeljna sta tudi njegovo delo “Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem” in razprava o denarništvu v slovenskih deželah do 17. stoletja. Z zanimivimi prispevki se je oglašal tudi na našem radiu: Posnetek* Sergij Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trstu.


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

11. maj - Urban Jarnik, prvi slovenski dialektolog (1784)

Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

10. maj - Ivan Cankar, velikan naše književnosti (1876)

Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

8. maj - Janko Moder in njegovo prevajalsko delo (1914)

Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

7. maj - Juro Adlešič (1884) od ljubljanskega župana do delavca na farmi v Kansasu

Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

6. maj - Kako v najkrajšem času "očistiti" Štajersko Slovencev? (1941)

Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

5. maj - Ivan Nepomuk Cerer (1789) in prvo gozdarsko strokovno delo v slovenščini

Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

4. maj - 500 let od velikega požara v Ljubljani (1524)

Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

3. maj - Božidar Kos (1934) avstralski skladatelj iz Novega mesta

Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov