Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Edvard Pogačnik (1877- 1952) vzorni gospodar gozdov na Pohorju, izkopali kip Emonca, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem, nacistični okupatorji prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom

Na mestu današnje Ljubljane je v rimskem obdobju stala naselbina Emona. Nastala je kot vojaško legijsko taborišče, po rimski osvojitvi Podonavja pa je bila zaledna postojanka. Za časa cesarja Avgusta so taborišče spremenili v civilno naselje Emono, v katerem so živeli odsluženi vojaki. Antična Emona je cvetela, dokler je bila v varnem zaledju rimskega cesarstva, vdori ljudstev, ki so čez Ljubljansko kotlino prodirala v Italijo, so povzročili njeno nazadovanje. Iz rimskega obdobja se je ohranilo veliko ostankov. Ko so izkopavali temelje za Kazino na Kongresnem trgu, so 16. aprila 1836 odkrili skoraj popolnoma ohranjen pozlačen bronasti kip Rimljana, kapitel korintskega stebra in marmorno levjo glavo. Kip je domnevno predstavljal rimskega senatorja v značilni togi, ki je v levi roki nekoč po vsej verjetnosti držal svitek. O njem je leta 1844 prvi obširneje pisal Anton Jelouschek v časopisu Carniolia. Skozi razprave je obveljalo, da gre za podobo Emonca, prebivalca Emone, predhodnika današnjega ljubljanskega meščana. Izvirnik Emonca, ki je bil najverjetneje del nagrobnika, je danes shranjen v ljubljanskem Narodnem muzeju, njegova kopija na rekonstruiranem korintskem stebru pa v bližini nekdanjih emonskih vrat opozarja na zgodovinsko izročilo Ljubljane in njene rimske predhodnice Emone.

Gozdni posestnik in industrialec Edvard Pogačnik je leta 1906 v Lehnu na Pohorju kupil približno 200 hektarjev gozdov v zelo slabem stanju. Neodvisno od razvoja kontrolne metode gojenja in gospodarjenja z gozdovi v tujini je uvedel svojo lastno kontrolno metodo – redno merjenje lesnih zalog in natančno evidentiranje posekanega drevja. V štirih desetletjih je izredno izboljšal kakovost gozda, saj je letne prirastke povečal s štirih na 12 kubičnih metrov na hektar. Po drugi svetovni vojni je Gozdarskemu inštitutu Slovenije izročil bogato dokumentacijo o svojih gozdovih, ti pa so postali inštitutov raziskovalni projekt. Edvard Pogačnik se je rodil na leta 1877 v Cerknici.

Verski in narodni organizator Rudolf Blüml je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.

Leta 1941 so nemške zasedbene sile v Murski Soboti slovesno izročile oblast v Prekmurju Madžarom. Tako kot Nemci tudi Madžari niso priznavali domačemu prebivalstvu, da je del slovenskega narodnega telesa. V dokaz so se oprijeli vendske teorije o izvoru prekmurskega slovensko govorečega prebivalstva, čeprav je imelo to avtohton izvor. Po izročitveni slovesnosti so se Nemci umaknili, v Prekmurje pa so prišle madžarske vojaške enote in uvedle madžarsko vojaško upravo s poveljstvoma v Murski Soboti in Lendavi. Namen uprave je bil pripraviti vse potrebno za madžarizacijo pokrajine, a madžarska zasedba je že kmalu povzročila nastanek slovenskega odporniškega gibanja. V nekaj procesih so Madžari obsodili na smrt več aktivistov, številne med njimi pa so skupaj s prekmurskimi Judi odpeljali v koncentracijska taborišča.