Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Sergej Mašera in Milan Spasić - narodna heroja z rušilca »Zagreb«, uršulinka in slovenska religiozna lirika, začetnik smučanja in turističnega slovstva, zasluge za dve svetovni prvenstvi na Slovenskem
Uršulinka in pesnica Ivana Kremžar, z redovnim imenom mati Elizabeta, je poučevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa kaže na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.
Pisec planinskih in izletniških vodnikov po Sloveniji in prve slovenske smučarske knjige Rudolf Badjura velja za organizatorja planinstva in smučanja na Slovenskem. Prvi vodnik, "Na Triglav", je izdal že leta 1913, "Vodnik po jugoslovanskih Alpah" – to je tudi njegovo najobsežnejše delo − leta 1922, nato pa so izšli še vodniki "Pohorje", "Kozjakovo pogorje", "Zasavje", "Sto izletov po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem", "Zimski vodnik po Sloveniji" in drugi. Bil je tudi organizator prvih smučarskih tečajev in tekmovanj pri nas in avtor prvih dveh slovenskih smučarskih knjig "Smučar" in "Smučarska terminologija"; izšli sta leta 1921 in 1924. Športni organizator in publicist Rudolf Badjura, brat filmskega snemalca Metoda Badjure, se je rodil na današnji dan pred 140 leti v Litiji.
Gospodarstvenik Leopold Krese se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, po koncu druge svetovne vojne pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Med drugim je bil minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze. Bil je tudi aktiven športni delavec, prav po njegovi zaslugi je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovnega hokejskega prvenstva ter evropskega in svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil leta 1915 v Novem mestu.
17. aprila pred 80 leti so v Beogradu podpisali brezpogojno kapitulacijo vojske Kraljevine Jugoslavije. Istega dne sta poročnika bojne ladje Sergej Mašera in Milan Spasić V Boki Kotorski razstrelila in potopila rušilec »Zagreb«, da vojna ladja ne bi prišla v roke italijanskih okupatorjev. Pri tem sta z ladjo tudi sama potonila. Slišali bomo, kako se je dogodka 25 let kasneje spominja mornariški častnik Jože Pretnar, ki je pred 80. leti služboval na rušilcu«Dubrovnik«: Posnetek. Sergej Mašera je imel 29 let, Milan Spasič Spasić pa 31. Italijanske oblasti so dovolile, da so ostanke poročnika Spasića, rojenega v Beogradu leta 1909, z vsemi vojaškimi častmi pokopali v Hercegnovem. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je našla lobanja, za katero se je po sodnomedicinski identifikaciji, ki jo je opravil dr. Janez Milčinski, potrdilo, da gre za posmrtne ostanke Sergeja Mašere, ki so jih z najvišjimi častmi leta 1987 pokopali na ljubljanskih Žalah. Sergej Mašera se je rodil leta 1912 v Gorici, že kot otrok je izkusil fašistično nasilje in begunstvo, ki je njegovo družino pregnalo iz rodnega kraja. Leta 1973 sta bila poročnika bojne ladje mornarice Kraljevine Jugoslavije Sergej Mašera in Milan Spasić razglašena za narodna heroja.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Sergej Mašera in Milan Spasić - narodna heroja z rušilca »Zagreb«, uršulinka in slovenska religiozna lirika, začetnik smučanja in turističnega slovstva, zasluge za dve svetovni prvenstvi na Slovenskem
Uršulinka in pesnica Ivana Kremžar, z redovnim imenom mati Elizabeta, je poučevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa kaže na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.
Pisec planinskih in izletniških vodnikov po Sloveniji in prve slovenske smučarske knjige Rudolf Badjura velja za organizatorja planinstva in smučanja na Slovenskem. Prvi vodnik, "Na Triglav", je izdal že leta 1913, "Vodnik po jugoslovanskih Alpah" – to je tudi njegovo najobsežnejše delo − leta 1922, nato pa so izšli še vodniki "Pohorje", "Kozjakovo pogorje", "Zasavje", "Sto izletov po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem", "Zimski vodnik po Sloveniji" in drugi. Bil je tudi organizator prvih smučarskih tečajev in tekmovanj pri nas in avtor prvih dveh slovenskih smučarskih knjig "Smučar" in "Smučarska terminologija"; izšli sta leta 1921 in 1924. Športni organizator in publicist Rudolf Badjura, brat filmskega snemalca Metoda Badjure, se je rodil na današnji dan pred 140 leti v Litiji.
Gospodarstvenik Leopold Krese se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, po koncu druge svetovne vojne pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Med drugim je bil minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze. Bil je tudi aktiven športni delavec, prav po njegovi zaslugi je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovnega hokejskega prvenstva ter evropskega in svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil leta 1915 v Novem mestu.
17. aprila pred 80 leti so v Beogradu podpisali brezpogojno kapitulacijo vojske Kraljevine Jugoslavije. Istega dne sta poročnika bojne ladje Sergej Mašera in Milan Spasić V Boki Kotorski razstrelila in potopila rušilec »Zagreb«, da vojna ladja ne bi prišla v roke italijanskih okupatorjev. Pri tem sta z ladjo tudi sama potonila. Slišali bomo, kako se je dogodka 25 let kasneje spominja mornariški častnik Jože Pretnar, ki je pred 80. leti služboval na rušilcu«Dubrovnik«: Posnetek. Sergej Mašera je imel 29 let, Milan Spasič Spasić pa 31. Italijanske oblasti so dovolile, da so ostanke poročnika Spasića, rojenega v Beogradu leta 1909, z vsemi vojaškimi častmi pokopali v Hercegnovem. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je našla lobanja, za katero se je po sodnomedicinski identifikaciji, ki jo je opravil dr. Janez Milčinski, potrdilo, da gre za posmrtne ostanke Sergeja Mašere, ki so jih z najvišjimi častmi leta 1987 pokopali na ljubljanskih Žalah. Sergej Mašera se je rodil leta 1912 v Gorici, že kot otrok je izkusil fašistično nasilje in begunstvo, ki je njegovo družino pregnalo iz rodnega kraja. Leta 1973 sta bila poročnika bojne ladje mornarice Kraljevine Jugoslavije Sergej Mašera in Milan Spasić razglašena za narodna heroja.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov