Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Sergej Mašera in Milan Spasić - narodna heroja z rušilca »Zagreb«, uršulinka in slovenska religiozna lirika, začetnik smučanja in turističnega slovstva, zasluge za dve svetovni prvenstvi na Slovenskem

Uršulinka in pesnica Ivana Kremžar, z redovnim imenom mati Elizabeta, je poučevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa kaže na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.

Pisec planinskih in izletniških vodnikov po Sloveniji in prve slovenske smučarske knjige Rudolf Badjura velja za organizatorja planinstva in smučanja na Slovenskem. Prvi vodnik, "Na Triglav", je izdal že leta 1913, "Vodnik po jugoslovanskih Alpah" – to je tudi njegovo najobsežnejše delo − leta 1922, nato pa so izšli še vodniki "Pohorje", "Kozjakovo pogorje", "Zasavje", "Sto izletov po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem", "Zimski vodnik po Sloveniji" in drugi. Bil je tudi organizator prvih smučarskih tečajev in tekmovanj pri nas in avtor prvih dveh slovenskih smučarskih knjig "Smučar" in "Smučarska terminologija"; izšli sta leta 1921 in 1924. Športni organizator in publicist Rudolf Badjura, brat filmskega snemalca Metoda Badjure, se je rodil na današnji dan pred 140 leti v Litiji.

Gospodarstvenik Leopold Krese se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, po koncu druge svetovne vojne pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Med drugim je bil minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze. Bil je tudi aktiven športni delavec, prav po njegovi zaslugi je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovnega hokejskega prvenstva ter evropskega in svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil leta 1915 v Novem mestu.

17. aprila pred 80 leti so v Beogradu podpisali brezpogojno kapitulacijo vojske Kraljevine Jugoslavije. Istega dne sta poročnika bojne ladje Sergej Mašera in Milan Spasić V Boki Kotorski razstrelila in potopila rušilec »Zagreb«, da vojna ladja ne bi prišla v roke italijanskih okupatorjev. Pri tem sta z ladjo tudi sama potonila. Slišali bomo, kako se je dogodka 25 let kasneje spominja mornariški častnik Jože Pretnar, ki je pred 80. leti služboval na rušilcu«Dubrovnik«: Posnetek. Sergej Mašera je imel 29 let, Milan Spasič Spasić pa 31. Italijanske oblasti so dovolile, da so ostanke poročnika Spasića, rojenega v Beogradu leta 1909, z vsemi vojaškimi častmi pokopali v Hercegnovem. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je našla lobanja, za katero se je po sodnomedicinski identifikaciji, ki jo je opravil dr. Janez Milčinski, potrdilo, da gre za posmrtne ostanke Sergeja Mašere, ki so jih z najvišjimi častmi leta 1987 pokopali na ljubljanskih Žalah. Sergej Mašera se je rodil leta 1912 v Gorici, že kot otrok je izkusil fašistično nasilje in begunstvo, ki je njegovo družino pregnalo iz rodnega kraja. Leta 1973 sta bila poročnika bojne ladje mornarice Kraljevine Jugoslavije Sergej Mašera in Milan Spasić razglašena za narodna heroja.