Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev, eden izmed slovenskih pravnih klasikov, dejavna glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike, pot do spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani

Zgodovina zdajšnjega “Društva slovenskih pisateljev” sega v leto 1872, ko je “osnovalni odbor” na pobudo Davorina Trstenjaka ustanovil to stanovsko pisateljsko društvo. Pravila je sestavil doktor Josip Vošnjak, ki je postal tudi društveni »denarničar« ali blagajnik, podpredsednik je postal doktor Radoslav Razlag, tajnik Maks Pleteršnik, za odbornike pa so bili izvoljeni Josip Jurčič, Fran Erjavec, Josip Stritar, Josip Ogrinec in doktor Valentin Zarnik. Štiri mesece po ustanovitvi je imelo »Društvo slovenskih pisateljev« že 65 članov. Pozneje je njegovo delovanje zaradi nasprotij med staro- in mladoslovenci zamrlo, leta 1885 pa so ga spet obudili in mu spremenili ime v “Pisateljsko podporno društvo”. To je skrbelo predvsem za počastitve umrlih pisateljev, urejanje nagrobnikov na ljubljanskem Navju in podobno. V obdobju med svetovnima vojnama je društvo še dvakrat spremenilo ime. Septembra 1945 so njegovi člani na izrednem občnem zboru dopolnili pravila in smernice ter za predsednika izvolili pisatelja Miška Kranjca.

Jurij Štempihar je študij prava končal leta 1914 z doktoratom na Dunaju. Delal je na okrajnem sodišču in v očetovi odvetniški pisarni v Kranju, nekaj časa služboval na ministrstvu za pravosodje v Beogradu, potem pa je bil sodnik v Litiji, Celju in Ljubljani. Leta 1941 je postal zasebni docent za civilno in mednarodno zasebno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, od leta 1946 do 1964 pa je bil redni profesor. Posvečal se je tudi znanstvenoteoretičnemu delu. Vrsta strokovnih del, bogastvo teoretične misli in prodornost uvrščajo Jurija Štempiharja med slovenske pravne klasike. Rodil se je na današnji dan leta 1891 v Kranju.

Ameriška Slovenka ter društvena in politična delavka Josephine Zakrajšek si je z izobraževanjem v Clevelandu pridobila naziv upravne delavke in je bila nato med drugim upravnica Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. V demokratski stranki je bila dejavna zlasti pri organiziranju ženskih sekcij, sodelovala pa je tudi s Slovensko podporno jednoto in v Ameriški dobrodelni zvezi. Od leta 1939 do 1979 je bila glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike, vmes tudi predsednica, ter si prizadevala za ustanavljanje krožkov zunaj Clevelanda. Leta 1944 je Josephine Zakrajšek ustanovila odbor za zbiranje pomoči domovini, postala glavna odbornica podobnega jugoslovanskega odbora ter glavna nadzornica in blagajničarka Slovensko-ameriškega narodnega sveta, ki je zbiral humanitarno pomoč za domovino. Po drugi svetovni vojni je pomagala pri zbiranju pomoči za pediatrično kliniko v Ljubljani, slovenski kulturni dom v Trstu, za žrtve potresa v Skopju, sodelovala pri zidavi doma za ostarele v Clevelandu in pri organizaciji prve turneje Slovenskega okteta med ameriškimi Slovenci. Sodelovala je tudi z ameriškim Rdečim križem. Društvena in politična delavka Josephine Zakrajšek se je rodila na današnji dan leta 1904 v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Kip Primoža Trubarja, delo tedaj najpomembnejšega slovenskega kiparja Franca Bernekerja, so v Ljubljani odkrili na današnji dan leta 1910. Postavitev je zasluga takratnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, predlog zanj pa je dal pesnik Anton Aškerc. Županu je svetoval, naj izvede javno akcijo za zbiranje denarja, toda Hribar se je zavedal, da Trubar ni Prešeren, da ni »ljudski« in da bo moral najti denar kje drugje. Sredstva za spomenik je potem prispevala Ljubljanska kreditna banka, ki je prvemu možu kranjskega stolnega mesta vsako leto dodelila določeno vsoto za to, da jo po svoji presoji razdeli za različne narodne namene. Ob odkritju spomenika je Aškerc navdušeno zapisal:
»Mojster Berneker je belemu marmorju vdihnil pravo umetniško življenje. To ni mrtev kip, to je živi Trubar, tisti Trubar, ki ga pozna izobraženi in svobodomiselni rojak iz naše zgodovine!«
Sicer pa je od ideje do postavitve kipa Primožu Trubarju preteklo kar nekaj let, saj je prav takrat na Slovenskem divjal neusmiljen kulturni boj med liberalci in katoličani zaradi priznanja pomena protestantskih reformatorjev za moderno slovenstvo.