Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Niko Kuret (1906-1995) etnolog, lutkar in radijec, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja, medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali, raziskovalka ljudske glasbe

Fidelis Terpinc velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico za kôce in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno. Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je ustanovil še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor, potem pa dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.

Leta 1886 se je v Mančah pri Vipavi rodil politik Marko Natlačen. Bil je član Slovenske ljudske stranke in predsednik telovadnega društva Orel. Od septembra 1935 do aprila 1941 je bil ban Dravske banovine. Ob napadu na Jugoslavijo je ustanovil in vodil Narodni svet in si prizadeval doseči čim boljši položaj Slovenije v teh razmerah. Med okupacijo je vodil Slovensko ljudsko stranko v ilegali ter z drugimi strankami sodeloval pri izdelavi slovenskega narodnega programa, ki je predvideval obnovitev Kraljevine Jugoslavije kot federalne države. Spomladi leta 1942 je imel Marko Natlačen pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze in tudi pri nastanku oboroženih vaških straž. Kot nevarnega nasprotnika in neformalnega voditelja protirevolucionarnega tabora ga je po nalogu vodstva Komunistične partije Slovenije oktobra 1942 usmrtila varnostno-obveščevalna služba.

V Trstu se je 24. aprila 1906 rodil etnolog, romanist in lutkar Niko Kuret. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in etnologije. Najprej je bil srednješolski učitelj, potem pa je delal na narodopisnem inštitutu pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sistematično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo, in ziljsko štehvanje. Posebej moramo omeniti njegovo Praznično leto Slovencev, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. ***Posnetek. Bil je med začetniki slovenskega lutkarstva, v Kranju je ustanovil prvi oder ročnih lutk, pozneje pa je s svojo lutkarsko Pavlihovo druščino uveljavil stalnega junaka, burkeža Pavliho. Niko Kuret, tudi eden najpomembnejših predvojnih urednikov Radia Ljubljana, je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Etnomuzikologinja Zmaga Kumer je leta 1955 doktorirala z disertacijo »Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi«. Zaposlena je bila na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na akademiji za glasbo in na filozofski fakulteti je predavala etnomuzikologijo ter bila gostujoča profesorica v Innsbrucku, Münchnu in Sarajevu. Še posebno je raziskovala ljudsko glasbo. Izdelala je klasifikacijo slovenskih balad, raziskovala oblikovne zakonitosti in slog izražanja v ljudski pesmi ter obdelala slovenska ljudska glasbila in godčevstvo. Slovensko ljudsko pesem je popularizirala doma in v tujini, za radijske postaje v Ljubljani, Sarajevu in Trstu pa je pripravila več kot 300 oddaj o slovenski ljudski pesmi. Objavila je 37 knjig ter več kot 400 razprav, študij in člankov za domače in tuje znanstvene ter strokovne revije. Za življenjsko delo je prejela Zoisovo nagrado, stroka se ji je oddolžila z Murkovim priznanjem, dobila pa je tudi Herderjevo in Steletovo nagrado ter postala častna članica Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Doktorica Zmaga Kumer se je rodila leta 1924 v Ribnici na Dolenjskem.