Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Nacistični voditelj na obisku v Mariboru, konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice, učiteljica o boju žensk za enakopravnost, odprtje največje slovenske hidroelektrarne
Vrh Prešernove politične poezije je Zdravljica. Nastala je jeseni leta 1844, zaradi posega cenzure pa je bila umaknjena iz rokopisa Poezij in je izšla šele v “Novicah” na današnji dan leta 1848, torej po koncu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure. Njena vodilna misel, odločna zahteva po svobodi slovenskega naroda, izhaja iz humanistične vizije enakopravnosti in prijateljskega sožitja vseh narodov ter pravice vsakega naroda do samostojnosti. Prav zaradi takšne vsebine je bila sedma kitica Prešernove Zdravljice določena za himno Republike Slovenije.
Pesnica in publicistka Erna Muser je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo. Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Njeni predvojna in medvojna poezija sta leta 1946 izšli v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila leta 1912 v Trstu.
26. aprila 1941 je nacistični voditelj Adolf Hitler obiskal Maribor, Gradec in Celovec. V Mariboru si je ogledal porušen dravski most in se zahvalil mariborskim Nemcem za njihov prispevek k vrnitvi tako imenovane Spodnje Štajerske v vnovični objem nemštva. Sprejel pa je tudi odposlance kočevskih Nemcev in jim obljubil preselitev v Posavje in Posotelje, da bi tam kot nemški obrambni kmetje »s plugom in mečem« predstavljali nemški narodni branik. Pogosto se omenja, da je vodja nemškega rajha ob tej priložnosti v Mariboru izrekel stavek: »Napravite mi to deželo spet nemško«, kar pa ne drži. Dokumentirano naj bi po zgodovinarju dr. Tonetu Ferencu – glede na govor šefa civilne uprave Štajerske dr. Siegfrieda Uiberreitherja, ki ga je ta imel 28. aprila 1941 z balkona mariborske mestne hiše – naročil že prej. V govoru je Uiberreither dejal, da ga je Hitler naslovil s citatom ob predaji uprave Štajerske – to pa se je zgodilo tri tedne pred tem.
26. aprila 1969 je predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito odprl novo hidroelektrarno v Zlatoličju pri Mariboru, z močjo ob zagonu 133 megavatov. Tito si je ogledal prostore elektrarne na tako imenovani turbinski vtok pa ga je spremljal direktor izgradnje elektrarne Franjo Holz. Še ta zanimivost. Ko so investitorji dobaviteljem opreme za hidroelektrarno Zlatoličje sporočili, da pride aprila objekt slovesno odpret sam predsednik republike, so se ti nenadoma začeli čudežno držati rokov dobave opreme ... Je pa visokega gosta ob prihodu na slovesnost prvi pozdravil pionirček Branko. *Posnetek 1. Petdeset let pozneje se je Branko Kirbiš iz Zlatoličja dogodka spominjal takole *Posnetek 2. Hidroelektrarna Zlatoličje je bila prva kanalska elektrarna v Jugoslaviji, gradnja se je začela leta 1964, še danes pa proizvede največ električne energije med vsemi hidroelektrarnami v Sloveniji.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Nacistični voditelj na obisku v Mariboru, konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice, učiteljica o boju žensk za enakopravnost, odprtje največje slovenske hidroelektrarne
Vrh Prešernove politične poezije je Zdravljica. Nastala je jeseni leta 1844, zaradi posega cenzure pa je bila umaknjena iz rokopisa Poezij in je izšla šele v “Novicah” na današnji dan leta 1848, torej po koncu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure. Njena vodilna misel, odločna zahteva po svobodi slovenskega naroda, izhaja iz humanistične vizije enakopravnosti in prijateljskega sožitja vseh narodov ter pravice vsakega naroda do samostojnosti. Prav zaradi takšne vsebine je bila sedma kitica Prešernove Zdravljice določena za himno Republike Slovenije.
Pesnica in publicistka Erna Muser je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo. Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Njeni predvojna in medvojna poezija sta leta 1946 izšli v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila leta 1912 v Trstu.
26. aprila 1941 je nacistični voditelj Adolf Hitler obiskal Maribor, Gradec in Celovec. V Mariboru si je ogledal porušen dravski most in se zahvalil mariborskim Nemcem za njihov prispevek k vrnitvi tako imenovane Spodnje Štajerske v vnovični objem nemštva. Sprejel pa je tudi odposlance kočevskih Nemcev in jim obljubil preselitev v Posavje in Posotelje, da bi tam kot nemški obrambni kmetje »s plugom in mečem« predstavljali nemški narodni branik. Pogosto se omenja, da je vodja nemškega rajha ob tej priložnosti v Mariboru izrekel stavek: »Napravite mi to deželo spet nemško«, kar pa ne drži. Dokumentirano naj bi po zgodovinarju dr. Tonetu Ferencu – glede na govor šefa civilne uprave Štajerske dr. Siegfrieda Uiberreitherja, ki ga je ta imel 28. aprila 1941 z balkona mariborske mestne hiše – naročil že prej. V govoru je Uiberreither dejal, da ga je Hitler naslovil s citatom ob predaji uprave Štajerske – to pa se je zgodilo tri tedne pred tem.
26. aprila 1969 je predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito odprl novo hidroelektrarno v Zlatoličju pri Mariboru, z močjo ob zagonu 133 megavatov. Tito si je ogledal prostore elektrarne na tako imenovani turbinski vtok pa ga je spremljal direktor izgradnje elektrarne Franjo Holz. Še ta zanimivost. Ko so investitorji dobaviteljem opreme za hidroelektrarno Zlatoličje sporočili, da pride aprila objekt slovesno odpret sam predsednik republike, so se ti nenadoma začeli čudežno držati rokov dobave opreme ... Je pa visokega gosta ob prihodu na slovesnost prvi pozdravil pionirček Branko. *Posnetek 1. Petdeset let pozneje se je Branko Kirbiš iz Zlatoličja dogodka spominjal takole *Posnetek 2. Hidroelektrarna Zlatoličje je bila prva kanalska elektrarna v Jugoslaviji, gradnja se je začela leta 1964, še danes pa proizvede največ električne energije med vsemi hidroelektrarnami v Sloveniji.
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov