Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase«, mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike, eden najpomembnejših urbanistov podonavske monarhije, operna pevka in pedagoginja
Prvotno naselje, iz katerega se je razvila današnja Metlika, je nastalo pri današnjih Rosalnicah in se pozneje premaknilo pod metliški grad. Tedanji Novi trg je od goriško-tirolskega grofa Henrika II. mestne pravice dobil že pred letom 1335, vendar ta listina ni ohranjena. Devetindvajsetega aprila leta 1365 je mestne pravice Metliki vnovič potrdil goriško-tirolski grof Albreht IV. K tako zgodnji pridobitvi teh pravic so pripomogli tudi otomanski osvajalci, ki so leta 1408 prvič napadli Metliko, s tem pa tudi današnje ozemlje Slovenije in sveto rimsko cesarstvo. V obdobju naslednjega več kot poldrugega stoletja so Turki Metliko izropali in požgali kar 17-krat.
29. aprila 1865 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje arhitekt Maks Fabiani. Diplomiral je na Tehniški visoki šoli na Dunaju, med drugim delal v arhitekturnem biroju Otta Wagnerja in bil pozneje kot doktor tehniških ved univerzitetni profesor in svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Njegovemu ateljeju so zaupali najprestižnejše projekte v monarhiji; njegov paviljon v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”, ki so ga leta 1920 požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove mesta ter v vojni razdejanih naselij na Goriškem in Gradiščanskem.
S svojo izredno bogato in vsestransko dejavnostjo, ki je segala vse od Dunaja do Ljubljane, domače Primorske in Goriške, se je Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.
Operna pevka in pedagoginja Ksenija Vidali je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila leta 1913 v Škednju pri Trstu.
29. aprila 1941 so mladi mariborski domoljubi organizirali sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu, v samem središču mesta, kjer so zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave. To je bila prva odporniška protiokupatorska akcija v okupirani Sloveniji, ki se je porodila iz upora zoper navdušenje, ki ga je med obiskom velikega vodje nemškega rajha tri dni pred tem dejanjem doživela večina mariborskih Nemcev. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Marijan Žnidarič. Direktor mestne okupacije policije dr. Gerhard Pfrimer je političnemu komisarju mesta Maribor še istega dne poslal poročilo, v katerem med drugim piše:
"Danes zjutraj okrog 5.20 so neznanci zažgali dva osebna avtomobila v Volkmerjevem prehodu pri delavnici Zwerlin. Do zdaj storilcev nismo mogli odkriti. Slovenska mladina med šestnajstim in dvajsetim letom začenja neprijetno opozarjati nase. To bomo preprečili z energično policijsko akcijo, ki jo že pripravljamo."
Zaprli so približno 60 osumljencev in jih kmalu izpustili, saj jim niso mogli dokazati udeležbe pri požigu. Enega ključnih udeležencev akcije Bojana Ilicha je Gestapo 7. avgusta 1941 aretiral. Po mučenju so ga 27. septembra 1941, enajst dni pred 19. rojstnim dnevom, ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase«, mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike, eden najpomembnejših urbanistov podonavske monarhije, operna pevka in pedagoginja
Prvotno naselje, iz katerega se je razvila današnja Metlika, je nastalo pri današnjih Rosalnicah in se pozneje premaknilo pod metliški grad. Tedanji Novi trg je od goriško-tirolskega grofa Henrika II. mestne pravice dobil že pred letom 1335, vendar ta listina ni ohranjena. Devetindvajsetega aprila leta 1365 je mestne pravice Metliki vnovič potrdil goriško-tirolski grof Albreht IV. K tako zgodnji pridobitvi teh pravic so pripomogli tudi otomanski osvajalci, ki so leta 1408 prvič napadli Metliko, s tem pa tudi današnje ozemlje Slovenije in sveto rimsko cesarstvo. V obdobju naslednjega več kot poldrugega stoletja so Turki Metliko izropali in požgali kar 17-krat.
29. aprila 1865 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje arhitekt Maks Fabiani. Diplomiral je na Tehniški visoki šoli na Dunaju, med drugim delal v arhitekturnem biroju Otta Wagnerja in bil pozneje kot doktor tehniških ved univerzitetni profesor in svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Njegovemu ateljeju so zaupali najprestižnejše projekte v monarhiji; njegov paviljon v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”, ki so ga leta 1920 požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove mesta ter v vojni razdejanih naselij na Goriškem in Gradiščanskem.
S svojo izredno bogato in vsestransko dejavnostjo, ki je segala vse od Dunaja do Ljubljane, domače Primorske in Goriške, se je Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.
Operna pevka in pedagoginja Ksenija Vidali je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila leta 1913 v Škednju pri Trstu.
29. aprila 1941 so mladi mariborski domoljubi organizirali sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu, v samem središču mesta, kjer so zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave. To je bila prva odporniška protiokupatorska akcija v okupirani Sloveniji, ki se je porodila iz upora zoper navdušenje, ki ga je med obiskom velikega vodje nemškega rajha tri dni pred tem dejanjem doživela večina mariborskih Nemcev. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Marijan Žnidarič. Direktor mestne okupacije policije dr. Gerhard Pfrimer je političnemu komisarju mesta Maribor še istega dne poslal poročilo, v katerem med drugim piše:
"Danes zjutraj okrog 5.20 so neznanci zažgali dva osebna avtomobila v Volkmerjevem prehodu pri delavnici Zwerlin. Do zdaj storilcev nismo mogli odkriti. Slovenska mladina med šestnajstim in dvajsetim letom začenja neprijetno opozarjati nase. To bomo preprečili z energično policijsko akcijo, ki jo že pripravljamo."
Zaprli so približno 60 osumljencev in jih kmalu izpustili, saj jim niso mogli dokazati udeležbe pri požigu. Enega ključnih udeležencev akcije Bojana Ilicha je Gestapo 7. avgusta 1941 aretiral. Po mučenju so ga 27. septembra 1941, enajst dni pred 19. rojstnim dnevom, ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov.
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov