Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase«, mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike, eden najpomembnejših urbanistov podonavske monarhije, operna pevka in pedagoginja

Prvotno naselje, iz katerega se je razvila današnja Metlika, je nastalo pri današnjih Rosalnicah in se pozneje premaknilo pod metliški grad. Tedanji Novi trg je od goriško-tirolskega grofa Henrika II. mestne pravice dobil že pred letom 1335, vendar ta listina ni ohranjena. Devetindvajsetega aprila leta 1365 je mestne pravice Metliki vnovič potrdil goriško-tirolski grof Albreht IV. K tako zgodnji pridobitvi teh pravic so pripomogli tudi otomanski osvajalci, ki so leta 1408 prvič napadli Metliko, s tem pa tudi današnje ozemlje Slovenije in sveto rimsko cesarstvo. V obdobju naslednjega več kot poldrugega stoletja so Turki Metliko izropali in požgali kar 17-krat.

29. aprila 1865 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje arhitekt Maks Fabiani. Diplomiral je na Tehniški visoki šoli na Dunaju, med drugim delal v arhitekturnem biroju Otta Wagnerja in bil pozneje kot doktor tehniških ved univerzitetni profesor in svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Njegovemu ateljeju so zaupali najprestižnejše projekte v monarhiji; njegov paviljon v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”, ki so ga leta 1920 požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove mesta ter v vojni razdejanih naselij na Goriškem in Gradiščanskem.
S svojo izredno bogato in vsestransko dejavnostjo, ki je segala vse od Dunaja do Ljubljane, domače Primorske in Goriške, se je Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.

Operna pevka in pedagoginja Ksenija Vidali je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila leta 1913 v Škednju pri Trstu.

29. aprila 1941 so mladi mariborski domoljubi organizirali sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu, v samem središču mesta, kjer so zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave. To je bila prva odporniška protiokupatorska akcija v okupirani Sloveniji, ki se je porodila iz upora zoper navdušenje, ki ga je med obiskom velikega vodje nemškega rajha tri dni pred tem dejanjem doživela večina mariborskih Nemcev. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Marijan Žnidarič. Direktor mestne okupacije policije dr. Gerhard Pfrimer je političnemu komisarju mesta Maribor še istega dne poslal poročilo, v katerem med drugim piše:
"Danes zjutraj okrog 5.20 so neznanci zažgali dva osebna avtomobila v Volkmerjevem prehodu pri delavnici Zwerlin. Do zdaj storilcev nismo mogli odkriti. Slovenska mladina med šestnajstim in dvajsetim letom začenja neprijetno opozarjati nase. To bomo preprečili z energično policijsko akcijo, ki jo že pripravljamo."
Zaprli so približno 60 osumljencev in jih kmalu izpustili, saj jim niso mogli dokazati udeležbe pri požigu. Enega ključnih udeležencev akcije Bojana Ilicha je Gestapo 7. avgusta 1941 aretiral. Po mučenju so ga 27. septembra 1941, enajst dni pred 19. rojstnim dnevom, ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov.