Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 300 leti rojeni Peter Pavel Glavar - pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem, Maribor dočakal prvi vlak, »Miklova Zala” – priljubljena ljudska igra, kirurg in bolnišnica na Stari Gori
Na današnji dan pred 300 leti se je v Ljubljani rodil duhovnik, gospodarstvenik in mecen Peter Pavel Glavar. Bil je nezakonski sin malteškega barona Petra Jakoba Testaferrate in Marije z Gore pri Komendi, ki je bila zaposlena kot strežnica v njegovi graščini. Mati je otroka pustila pred vrati komendske graščine, ob njem pa potrdilo o krstu. Komendski kaplan Andrej Rogelj ga je dal v rejo k družini Basaj v Vopolje pri Cerkljah. Skupaj z Basajevim domačim sinom Jernejem je Glavar obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani in šolanje nadaljeval v Gradcu, kjer je leta 1742 dosegel naziv magister teologije in filozofije. Dve leti pozneje je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu, in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
Po tistem, ko so prvo železnico na evropskih tleh zgradili v Angliji in v Nemčiji, so bili prvi železniški tiri na slovenskem ozemlju položeni ob koncu prve polovice devetnajstega stoletja. Takratna Habsburška monarhija se je odločila za gradnjo železniške povezave med prestolnico Dunajem in Trstom ob Jadranski obali, ki je postal »okno v svet« podonavske monarhije. Progo je sprva gradila avstrijska država, toda zaradi slabih finančnih razmer jo je izročila v izkoriščanje Južnim železnicam, družbi, ki je imela v upravljanju vse železnice na avstrijskem jugu. *Posnetek Je povedal poznavalec zgodovine železnice pri nas inženir Karel Rustja. Del južne železnice, dvotirne železniške proge Dunaj−Maribor−Ljubljana−Trst, dokončane konec petdesetih let devetnajstega stoletja, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil skozi dva predora, 190 metrov dolgega šentiljskega in 460 metrov dolgega v predmestju Košaki. Prvi se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice s 46 oboki. Predora in viadukt so sodili med najzahtevnejše gradbene objekte na progi. Prvi vlak je po na novo zgrajenem delu južne železnice prisopihal v Maribor 2. maja 1846. Še enajst let je bilo nato potrebnih, da je prvi vlak z Dunaja pripeljal na železniško postajo v Trstu.
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar Jakob Sket je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji, kjer je nadaljeval delo Antona Janežiča, je bil urednik revije Kres, odbornik ter ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najpriljubljenejših ljudskih iger. Gledalci so jo razumeli ne le kot resnično zgodbo koroškega dekleta iz leta 1784, ki se mu uspe rešiti turškega suženjstva, ampak kot pripoved o usodi slovenskega naroda, ki je preživel tudi najhujše zgodovinske preizkušnje. Jakob Sket se je rodil leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
Zdravnik, profesor in publicist Franc Derganc je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmlajših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil pred 110 leti v Ljubljani.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 300 leti rojeni Peter Pavel Glavar - pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem, Maribor dočakal prvi vlak, »Miklova Zala” – priljubljena ljudska igra, kirurg in bolnišnica na Stari Gori
Na današnji dan pred 300 leti se je v Ljubljani rodil duhovnik, gospodarstvenik in mecen Peter Pavel Glavar. Bil je nezakonski sin malteškega barona Petra Jakoba Testaferrate in Marije z Gore pri Komendi, ki je bila zaposlena kot strežnica v njegovi graščini. Mati je otroka pustila pred vrati komendske graščine, ob njem pa potrdilo o krstu. Komendski kaplan Andrej Rogelj ga je dal v rejo k družini Basaj v Vopolje pri Cerkljah. Skupaj z Basajevim domačim sinom Jernejem je Glavar obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani in šolanje nadaljeval v Gradcu, kjer je leta 1742 dosegel naziv magister teologije in filozofije. Dve leti pozneje je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu, in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
Po tistem, ko so prvo železnico na evropskih tleh zgradili v Angliji in v Nemčiji, so bili prvi železniški tiri na slovenskem ozemlju položeni ob koncu prve polovice devetnajstega stoletja. Takratna Habsburška monarhija se je odločila za gradnjo železniške povezave med prestolnico Dunajem in Trstom ob Jadranski obali, ki je postal »okno v svet« podonavske monarhije. Progo je sprva gradila avstrijska država, toda zaradi slabih finančnih razmer jo je izročila v izkoriščanje Južnim železnicam, družbi, ki je imela v upravljanju vse železnice na avstrijskem jugu. *Posnetek Je povedal poznavalec zgodovine železnice pri nas inženir Karel Rustja. Del južne železnice, dvotirne železniške proge Dunaj−Maribor−Ljubljana−Trst, dokončane konec petdesetih let devetnajstega stoletja, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil skozi dva predora, 190 metrov dolgega šentiljskega in 460 metrov dolgega v predmestju Košaki. Prvi se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice s 46 oboki. Predora in viadukt so sodili med najzahtevnejše gradbene objekte na progi. Prvi vlak je po na novo zgrajenem delu južne železnice prisopihal v Maribor 2. maja 1846. Še enajst let je bilo nato potrebnih, da je prvi vlak z Dunaja pripeljal na železniško postajo v Trstu.
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar Jakob Sket je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji, kjer je nadaljeval delo Antona Janežiča, je bil urednik revije Kres, odbornik ter ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najpriljubljenejših ljudskih iger. Gledalci so jo razumeli ne le kot resnično zgodbo koroškega dekleta iz leta 1784, ki se mu uspe rešiti turškega suženjstva, ampak kot pripoved o usodi slovenskega naroda, ki je preživel tudi najhujše zgodovinske preizkušnje. Jakob Sket se je rodil leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
Zdravnik, profesor in publicist Franc Derganc je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmlajših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil pred 110 leti v Ljubljani.
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov