Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pred 300 leti rojeni Peter Pavel Glavar - pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem, Maribor dočakal prvi vlak, »Miklova Zala” – priljubljena ljudska igra, kirurg in bolnišnica na Stari Gori

Na današnji dan pred 300 leti se je v Ljubljani rodil duhovnik, gospodarstvenik in mecen Peter Pavel Glavar. Bil je nezakonski sin malteškega barona Petra Jakoba Testaferrate in Marije z Gore pri Komendi, ki je bila zaposlena kot strežnica v njegovi graščini. Mati je otroka pustila pred vrati komendske graščine, ob njem pa potrdilo o krstu. Komendski kaplan Andrej Rogelj ga je dal v rejo k družini Basaj v Vopolje pri Cerkljah. Skupaj z Basajevim domačim sinom Jernejem je Glavar obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani in šolanje nadaljeval v Gradcu, kjer je leta 1742 dosegel naziv magister teologije in filozofije. Dve leti pozneje je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu, in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.

Po tistem, ko so prvo železnico na evropskih tleh zgradili v Angliji in v Nemčiji, so bili prvi železniški tiri na slovenskem ozemlju položeni ob koncu prve polovice devetnajstega stoletja. Takratna Habsburška monarhija se je odločila za gradnjo železniške povezave med prestolnico Dunajem in Trstom ob Jadranski obali, ki je postal »okno v svet« podonavske monarhije. Progo je sprva gradila avstrijska država, toda zaradi slabih finančnih razmer jo je izročila v izkoriščanje Južnim železnicam, družbi, ki je imela v upravljanju vse železnice na avstrijskem jugu. *Posnetek Je povedal poznavalec zgodovine železnice pri nas inženir Karel Rustja. Del južne železnice, dvotirne železniške proge Dunaj−Maribor−Ljubljana−Trst, dokončane konec petdesetih let devetnajstega stoletja, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil skozi dva predora, 190 metrov dolgega šentiljskega in 460 metrov dolgega v predmestju Košaki. Prvi se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice s 46 oboki. Predora in viadukt so sodili med najzahtevnejše gradbene objekte na progi. Prvi vlak je po na novo zgrajenem delu južne železnice prisopihal v Maribor 2. maja 1846. Še enajst let je bilo nato potrebnih, da je prvi vlak z Dunaja pripeljal na železniško postajo v Trstu.

Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar Jakob Sket je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji, kjer je nadaljeval delo Antona Janežiča, je bil urednik revije Kres, odbornik ter ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najpriljubljenejših ljudskih iger. Gledalci so jo razumeli ne le kot resnično zgodbo koroškega dekleta iz leta 1784, ki se mu uspe rešiti turškega suženjstva, ampak kot pripoved o usodi slovenskega naroda, ki je preživel tudi najhujše zgodovinske preizkušnje. Jakob Sket se je rodil leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.

Zdravnik, profesor in publicist Franc Derganc je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmlajših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil pred 110 leti v Ljubljani.