Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

5. maj

05.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jože Golec Jojo (1901-1945) časnikar in zavezniški obveščevalec, prvo strokovno gozdarsko delo v slovenskem jeziku, vodja študentskega džezovskega orkestra, v Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije

Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi Slavjanskega društva v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik. Narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer se je rodil leta 1789 v Škofji Loki.

Enajstčlanska družina poznejšega časnikarja in zavezniškega obveščevalca Jožeta Golca se je leta 1918 priselila v Maribor, kjer so straši odprli gostilno. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru je začel časnikarsko pot pri časopisu Slovenski gospodar, ki ga je tedaj urejal njegov brat – duhovnik Januš Golec, pozneje pa je postal urednik mariborske kronike pri časopisu Slovenec. V tistem času je začel z dvojnim jugoslovansko-britanskim obveščevalcem majorjem Antejem Anićem sodelovati v boju proti nacizmu. Svoje delo je okrepil po nacistični priključitvi Avstrije. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v Ljubljano, od koder ga je vodstvo časopisa Slovenc poslalo za dopisnika v Trst. Že leta 1941 je tam prevzel vodenje tržaške postojanke Vauhnik-Anićeve britanske obveščevalne mreže. Vladimir Vauhnik je o njem zapsial: »Izredno nadarjen ter spreten in že v mirnem času izvežban je kmalu obvladal celo severno Italijo in posebno še morsko obalo z obeh strani, tako da je marsikatera italijanska ladja odšla na dno samo po njegovi zaslugi.« Dragocene vojaške in druge podatke je po radijskih in kurirski zvezah posredoval tudi britanskim obveščevalnim centralam v Švici. Čeprav je bil blizu komunističnim ilegalnim organizacijam, je svoje delo opravljal samostojno in se z njimi ni povezoval. Po gestapovskem razkritju britanske obveščevalne mreže v Trstu so ga aretirali, zaprli, mučili in usmrtili v tržaški Rižarni. Časnikar in obveščevalec Jože Golec se je rodil pred 120 leti v kraju Polje ob Sotli.

Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss
. Med letoma 1948 in 1950 je vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.

Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

5. maj

05.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jože Golec Jojo (1901-1945) časnikar in zavezniški obveščevalec, prvo strokovno gozdarsko delo v slovenskem jeziku, vodja študentskega džezovskega orkestra, v Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije

Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi Slavjanskega društva v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik. Narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer se je rodil leta 1789 v Škofji Loki.

Enajstčlanska družina poznejšega časnikarja in zavezniškega obveščevalca Jožeta Golca se je leta 1918 priselila v Maribor, kjer so straši odprli gostilno. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru je začel časnikarsko pot pri časopisu Slovenski gospodar, ki ga je tedaj urejal njegov brat – duhovnik Januš Golec, pozneje pa je postal urednik mariborske kronike pri časopisu Slovenec. V tistem času je začel z dvojnim jugoslovansko-britanskim obveščevalcem majorjem Antejem Anićem sodelovati v boju proti nacizmu. Svoje delo je okrepil po nacistični priključitvi Avstrije. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v Ljubljano, od koder ga je vodstvo časopisa Slovenc poslalo za dopisnika v Trst. Že leta 1941 je tam prevzel vodenje tržaške postojanke Vauhnik-Anićeve britanske obveščevalne mreže. Vladimir Vauhnik je o njem zapsial: »Izredno nadarjen ter spreten in že v mirnem času izvežban je kmalu obvladal celo severno Italijo in posebno še morsko obalo z obeh strani, tako da je marsikatera italijanska ladja odšla na dno samo po njegovi zaslugi.« Dragocene vojaške in druge podatke je po radijskih in kurirski zvezah posredoval tudi britanskim obveščevalnim centralam v Švici. Čeprav je bil blizu komunističnim ilegalnim organizacijam, je svoje delo opravljal samostojno in se z njimi ni povezoval. Po gestapovskem razkritju britanske obveščevalne mreže v Trstu so ga aretirali, zaprli, mučili in usmrtili v tržaški Rižarni. Časnikar in obveščevalec Jože Golec se je rodil pred 120 leti v kraju Polje ob Sotli.

Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss
. Med letoma 1948 in 1950 je vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.

Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.03.2024

11. marec - Vinko Poljanec - prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki

Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

10. marec - Marija Ovčar (1891) ena prvih slovenskih izšolanih porodnih pomočnic – babic

Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

9. marec - Melita Pivec – Stele (1894), prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti

Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

8. marec - operna in koncertna pevka Franja Golob (1908)

Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov