Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

5. maj

05.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jože Golec Jojo (1901-1945) časnikar in zavezniški obveščevalec, prvo strokovno gozdarsko delo v slovenskem jeziku, vodja študentskega džezovskega orkestra, v Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije

Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi Slavjanskega društva v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik. Narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer se je rodil leta 1789 v Škofji Loki.

Enajstčlanska družina poznejšega časnikarja in zavezniškega obveščevalca Jožeta Golca se je leta 1918 priselila v Maribor, kjer so straši odprli gostilno. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru je začel časnikarsko pot pri časopisu Slovenski gospodar, ki ga je tedaj urejal njegov brat – duhovnik Januš Golec, pozneje pa je postal urednik mariborske kronike pri časopisu Slovenec. V tistem času je začel z dvojnim jugoslovansko-britanskim obveščevalcem majorjem Antejem Anićem sodelovati v boju proti nacizmu. Svoje delo je okrepil po nacistični priključitvi Avstrije. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v Ljubljano, od koder ga je vodstvo časopisa Slovenc poslalo za dopisnika v Trst. Že leta 1941 je tam prevzel vodenje tržaške postojanke Vauhnik-Anićeve britanske obveščevalne mreže. Vladimir Vauhnik je o njem zapsial: »Izredno nadarjen ter spreten in že v mirnem času izvežban je kmalu obvladal celo severno Italijo in posebno še morsko obalo z obeh strani, tako da je marsikatera italijanska ladja odšla na dno samo po njegovi zaslugi.« Dragocene vojaške in druge podatke je po radijskih in kurirski zvezah posredoval tudi britanskim obveščevalnim centralam v Švici. Čeprav je bil blizu komunističnim ilegalnim organizacijam, je svoje delo opravljal samostojno in se z njimi ni povezoval. Po gestapovskem razkritju britanske obveščevalne mreže v Trstu so ga aretirali, zaprli, mučili in usmrtili v tržaški Rižarni. Časnikar in obveščevalec Jože Golec se je rodil pred 120 leti v kraju Polje ob Sotli.

Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss
. Med letoma 1948 in 1950 je vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.

Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

5. maj

05.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jože Golec Jojo (1901-1945) časnikar in zavezniški obveščevalec, prvo strokovno gozdarsko delo v slovenskem jeziku, vodja študentskega džezovskega orkestra, v Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije

Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi Slavjanskega društva v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik. Narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer se je rodil leta 1789 v Škofji Loki.

Enajstčlanska družina poznejšega časnikarja in zavezniškega obveščevalca Jožeta Golca se je leta 1918 priselila v Maribor, kjer so straši odprli gostilno. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru je začel časnikarsko pot pri časopisu Slovenski gospodar, ki ga je tedaj urejal njegov brat – duhovnik Januš Golec, pozneje pa je postal urednik mariborske kronike pri časopisu Slovenec. V tistem času je začel z dvojnim jugoslovansko-britanskim obveščevalcem majorjem Antejem Anićem sodelovati v boju proti nacizmu. Svoje delo je okrepil po nacistični priključitvi Avstrije. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v Ljubljano, od koder ga je vodstvo časopisa Slovenc poslalo za dopisnika v Trst. Že leta 1941 je tam prevzel vodenje tržaške postojanke Vauhnik-Anićeve britanske obveščevalne mreže. Vladimir Vauhnik je o njem zapsial: »Izredno nadarjen ter spreten in že v mirnem času izvežban je kmalu obvladal celo severno Italijo in posebno še morsko obalo z obeh strani, tako da je marsikatera italijanska ladja odšla na dno samo po njegovi zaslugi.« Dragocene vojaške in druge podatke je po radijskih in kurirski zvezah posredoval tudi britanskim obveščevalnim centralam v Švici. Čeprav je bil blizu komunističnim ilegalnim organizacijam, je svoje delo opravljal samostojno in se z njimi ni povezoval. Po gestapovskem razkritju britanske obveščevalne mreže v Trstu so ga aretirali, zaprli, mučili in usmrtili v tržaški Rižarni. Časnikar in obveščevalec Jože Golec se je rodil pred 120 leti v kraju Polje ob Sotli.

Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss
. Med letoma 1948 in 1950 je vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.

Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov