Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj Janko Ravnik (1891–1982) in njegova filmska ustvarjalnost, smučarski polet čez 100 metrov, kraj, ki se mu je povojna slovenska oblast odrekla, prvo zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije
Skladatelj in pianist Janko Ravnik je bil odličen spremljevalec pri klavirju, komorni glasbenik in ugleden klavirski pedagog. Izobraževal se je v orglarski šoli in šoli Glasbene matice v Ljubljani. **Posnetek** Kot skladatelj je zlasti v klavirskih delih presegel nekdanjo čitalniško usmerjenost. Od romantičnih občutij se je povzpel do impresionističnega, ekspresionističnega in neoklasicističnega sloga. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo, alpinistično-turistično propagando in filmom. Pred 90 leti je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga. Zamisel o njem je nastala med Skalaši, tema pa obravnava lepoto slovenskega alpskega prostora. Besedilo pisatelja Juša Kozaka je za film priredil Janko Ravnik, ki je opravil še delo producenta, snemalca, direktorja fotografije in montažerja. Snemanje je trajalo dobra tri leta, prvič so film predvajali v Unionski dvorani v Ljubljani 29. avgusta 1931. Janko Ravnik se je rodil pred 130 leti v Bohinjski Bistrici.
Leta 1920 se je v Podnartu na Gorenjskem rodil smučarski skakalec Rudi Finžgar. Bil je prvi slovenski smučarski skakalec, ki je preskočil 100 metrov. To se je zgodilo marca 1947, ko je Finžgar pristal pri 102 metrih, čeprav naj bi po drugih podatkih na tekmovanju 2. marca 1941 skakalec Albin Novšak s padcem doskočil pri 103 metrih, Rudi Finžgar pa brez padca pri 101 metru. Leta 1944 je organiziral partizansko smučarsko delavnico, ki je pomenila temelj za razvoj poznejšega Elana.
Kraj Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji, ki je danes samostojna občina, ima burno zgodovino prizadevanj, da je po drugi svetovni vojni ostal v okviru Slovenije. Takoj po osvoboditvi 7. maja 1945 je območje zdajšnje občine Razkrižje in sosednje, zdaj hrvaške občine Štrigova pripadlo Sloveniji. Toda že čez slabo leto, aprila 1946, se je takratno slovensko politično vodstvo obema krajema odreklo v korist Hrvaške. To se je zgodilo po tistem, ko je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, v katerem Razkrižja in Štrigove ni bilo več na seznamu slovenskih naselij. Slovensko politično vodstvo je oba kraja brez vednosti prebivalstva priključilo Hrvaški. V obeh šolah se je takoj začel pouk v hrvaškem jeziku. Ljudje so se temu uprli in s protesti dosegli, da so jim oblasti jeseni leta 1946 vrnile slovenske učitelje. Delegacija domačinov je leta 1947 odšla v Beograd k zveznim oblastem. Tako so dosegli, da je območje zdajšnje občine Razkrižje spet pripadlo Sloveniji, Štrigova pa je ostala na Hrvaškem, saj so tamkajšnje oblasti prizadevanja krajanov po priključitvi Sloveniji brutalno zatrle.
Od 7. do 9. maja 1990 so se na ločenih ustanovnih sejah vseh treh zborov − Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela − prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Ta je skupaj s spremljajočimi družbenimi spremembami omogočila prehod v parlamentarno demokracijo ter vzpostavila formalne možnosti za izvedbo procesa osamosvajanja Republike Slovenije.
Prva skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, na kateri je bilo izvoljeno tudi vodstvo Skupščine, se je začela 9. maja in se končala v prvih urah 10. maja 1990. Za predsednika Skupščine je bil izvoljen dr. France Bučar, podpredsedniški mesti pa sta zasedla Vitodrag Pukl in Vane Gošnik.
Delegati Zbora občin so za predsednika izvolili krščanskega demokrata mag. Iva Bizjaka, za podpredsednika pa socialista Janeza Lukača. V Zboru združenega dela je bil za predsednika izvoljen neodvisni kandidat Jože Zupančič, za podpredsednika pa Bogo Rogina, član Slovenske obrtno-podjetniške stranke. Predsednik Družbenopolitičnega zbora je postal dr. Ludvik Toplak iz vrst Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Anton Peršak iz Slovenske demokratične zveze.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj Janko Ravnik (1891–1982) in njegova filmska ustvarjalnost, smučarski polet čez 100 metrov, kraj, ki se mu je povojna slovenska oblast odrekla, prvo zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije
Skladatelj in pianist Janko Ravnik je bil odličen spremljevalec pri klavirju, komorni glasbenik in ugleden klavirski pedagog. Izobraževal se je v orglarski šoli in šoli Glasbene matice v Ljubljani. **Posnetek** Kot skladatelj je zlasti v klavirskih delih presegel nekdanjo čitalniško usmerjenost. Od romantičnih občutij se je povzpel do impresionističnega, ekspresionističnega in neoklasicističnega sloga. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo, alpinistično-turistično propagando in filmom. Pred 90 leti je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga. Zamisel o njem je nastala med Skalaši, tema pa obravnava lepoto slovenskega alpskega prostora. Besedilo pisatelja Juša Kozaka je za film priredil Janko Ravnik, ki je opravil še delo producenta, snemalca, direktorja fotografije in montažerja. Snemanje je trajalo dobra tri leta, prvič so film predvajali v Unionski dvorani v Ljubljani 29. avgusta 1931. Janko Ravnik se je rodil pred 130 leti v Bohinjski Bistrici.
Leta 1920 se je v Podnartu na Gorenjskem rodil smučarski skakalec Rudi Finžgar. Bil je prvi slovenski smučarski skakalec, ki je preskočil 100 metrov. To se je zgodilo marca 1947, ko je Finžgar pristal pri 102 metrih, čeprav naj bi po drugih podatkih na tekmovanju 2. marca 1941 skakalec Albin Novšak s padcem doskočil pri 103 metrih, Rudi Finžgar pa brez padca pri 101 metru. Leta 1944 je organiziral partizansko smučarsko delavnico, ki je pomenila temelj za razvoj poznejšega Elana.
Kraj Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji, ki je danes samostojna občina, ima burno zgodovino prizadevanj, da je po drugi svetovni vojni ostal v okviru Slovenije. Takoj po osvoboditvi 7. maja 1945 je območje zdajšnje občine Razkrižje in sosednje, zdaj hrvaške občine Štrigova pripadlo Sloveniji. Toda že čez slabo leto, aprila 1946, se je takratno slovensko politično vodstvo obema krajema odreklo v korist Hrvaške. To se je zgodilo po tistem, ko je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, v katerem Razkrižja in Štrigove ni bilo več na seznamu slovenskih naselij. Slovensko politično vodstvo je oba kraja brez vednosti prebivalstva priključilo Hrvaški. V obeh šolah se je takoj začel pouk v hrvaškem jeziku. Ljudje so se temu uprli in s protesti dosegli, da so jim oblasti jeseni leta 1946 vrnile slovenske učitelje. Delegacija domačinov je leta 1947 odšla v Beograd k zveznim oblastem. Tako so dosegli, da je območje zdajšnje občine Razkrižje spet pripadlo Sloveniji, Štrigova pa je ostala na Hrvaškem, saj so tamkajšnje oblasti prizadevanja krajanov po priključitvi Sloveniji brutalno zatrle.
Od 7. do 9. maja 1990 so se na ločenih ustanovnih sejah vseh treh zborov − Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela − prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Ta je skupaj s spremljajočimi družbenimi spremembami omogočila prehod v parlamentarno demokracijo ter vzpostavila formalne možnosti za izvedbo procesa osamosvajanja Republike Slovenije.
Prva skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, na kateri je bilo izvoljeno tudi vodstvo Skupščine, se je začela 9. maja in se končala v prvih urah 10. maja 1990. Za predsednika Skupščine je bil izvoljen dr. France Bučar, podpredsedniški mesti pa sta zasedla Vitodrag Pukl in Vane Gošnik.
Delegati Zbora občin so za predsednika izvolili krščanskega demokrata mag. Iva Bizjaka, za podpredsednika pa socialista Janeza Lukača. V Zboru združenega dela je bil za predsednika izvoljen neodvisni kandidat Jože Zupančič, za podpredsednika pa Bogo Rogina, član Slovenske obrtno-podjetniške stranke. Predsednik Družbenopolitičnega zbora je postal dr. Ludvik Toplak iz vrst Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Anton Peršak iz Slovenske demokratične zveze.
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov