Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj Janko Ravnik (1891–1982) in njegova filmska ustvarjalnost, smučarski polet čez 100 metrov, kraj, ki se mu je povojna slovenska oblast odrekla, prvo zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije
Skladatelj in pianist Janko Ravnik je bil odličen spremljevalec pri klavirju, komorni glasbenik in ugleden klavirski pedagog. Izobraževal se je v orglarski šoli in šoli Glasbene matice v Ljubljani. **Posnetek** Kot skladatelj je zlasti v klavirskih delih presegel nekdanjo čitalniško usmerjenost. Od romantičnih občutij se je povzpel do impresionističnega, ekspresionističnega in neoklasicističnega sloga. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo, alpinistično-turistično propagando in filmom. Pred 90 leti je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga. Zamisel o njem je nastala med Skalaši, tema pa obravnava lepoto slovenskega alpskega prostora. Besedilo pisatelja Juša Kozaka je za film priredil Janko Ravnik, ki je opravil še delo producenta, snemalca, direktorja fotografije in montažerja. Snemanje je trajalo dobra tri leta, prvič so film predvajali v Unionski dvorani v Ljubljani 29. avgusta 1931. Janko Ravnik se je rodil pred 130 leti v Bohinjski Bistrici.
Leta 1920 se je v Podnartu na Gorenjskem rodil smučarski skakalec Rudi Finžgar. Bil je prvi slovenski smučarski skakalec, ki je preskočil 100 metrov. To se je zgodilo marca 1947, ko je Finžgar pristal pri 102 metrih, čeprav naj bi po drugih podatkih na tekmovanju 2. marca 1941 skakalec Albin Novšak s padcem doskočil pri 103 metrih, Rudi Finžgar pa brez padca pri 101 metru. Leta 1944 je organiziral partizansko smučarsko delavnico, ki je pomenila temelj za razvoj poznejšega Elana.
Kraj Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji, ki je danes samostojna občina, ima burno zgodovino prizadevanj, da je po drugi svetovni vojni ostal v okviru Slovenije. Takoj po osvoboditvi 7. maja 1945 je območje zdajšnje občine Razkrižje in sosednje, zdaj hrvaške občine Štrigova pripadlo Sloveniji. Toda že čez slabo leto, aprila 1946, se je takratno slovensko politično vodstvo obema krajema odreklo v korist Hrvaške. To se je zgodilo po tistem, ko je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, v katerem Razkrižja in Štrigove ni bilo več na seznamu slovenskih naselij. Slovensko politično vodstvo je oba kraja brez vednosti prebivalstva priključilo Hrvaški. V obeh šolah se je takoj začel pouk v hrvaškem jeziku. Ljudje so se temu uprli in s protesti dosegli, da so jim oblasti jeseni leta 1946 vrnile slovenske učitelje. Delegacija domačinov je leta 1947 odšla v Beograd k zveznim oblastem. Tako so dosegli, da je območje zdajšnje občine Razkrižje spet pripadlo Sloveniji, Štrigova pa je ostala na Hrvaškem, saj so tamkajšnje oblasti prizadevanja krajanov po priključitvi Sloveniji brutalno zatrle.
Od 7. do 9. maja 1990 so se na ločenih ustanovnih sejah vseh treh zborov − Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela − prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Ta je skupaj s spremljajočimi družbenimi spremembami omogočila prehod v parlamentarno demokracijo ter vzpostavila formalne možnosti za izvedbo procesa osamosvajanja Republike Slovenije.
Prva skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, na kateri je bilo izvoljeno tudi vodstvo Skupščine, se je začela 9. maja in se končala v prvih urah 10. maja 1990. Za predsednika Skupščine je bil izvoljen dr. France Bučar, podpredsedniški mesti pa sta zasedla Vitodrag Pukl in Vane Gošnik.
Delegati Zbora občin so za predsednika izvolili krščanskega demokrata mag. Iva Bizjaka, za podpredsednika pa socialista Janeza Lukača. V Zboru združenega dela je bil za predsednika izvoljen neodvisni kandidat Jože Zupančič, za podpredsednika pa Bogo Rogina, član Slovenske obrtno-podjetniške stranke. Predsednik Družbenopolitičnega zbora je postal dr. Ludvik Toplak iz vrst Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Anton Peršak iz Slovenske demokratične zveze.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj Janko Ravnik (1891–1982) in njegova filmska ustvarjalnost, smučarski polet čez 100 metrov, kraj, ki se mu je povojna slovenska oblast odrekla, prvo zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije
Skladatelj in pianist Janko Ravnik je bil odličen spremljevalec pri klavirju, komorni glasbenik in ugleden klavirski pedagog. Izobraževal se je v orglarski šoli in šoli Glasbene matice v Ljubljani. **Posnetek** Kot skladatelj je zlasti v klavirskih delih presegel nekdanjo čitalniško usmerjenost. Od romantičnih občutij se je povzpel do impresionističnega, ekspresionističnega in neoklasicističnega sloga. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo, alpinistično-turistično propagando in filmom. Pred 90 leti je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga. Zamisel o njem je nastala med Skalaši, tema pa obravnava lepoto slovenskega alpskega prostora. Besedilo pisatelja Juša Kozaka je za film priredil Janko Ravnik, ki je opravil še delo producenta, snemalca, direktorja fotografije in montažerja. Snemanje je trajalo dobra tri leta, prvič so film predvajali v Unionski dvorani v Ljubljani 29. avgusta 1931. Janko Ravnik se je rodil pred 130 leti v Bohinjski Bistrici.
Leta 1920 se je v Podnartu na Gorenjskem rodil smučarski skakalec Rudi Finžgar. Bil je prvi slovenski smučarski skakalec, ki je preskočil 100 metrov. To se je zgodilo marca 1947, ko je Finžgar pristal pri 102 metrih, čeprav naj bi po drugih podatkih na tekmovanju 2. marca 1941 skakalec Albin Novšak s padcem doskočil pri 103 metrih, Rudi Finžgar pa brez padca pri 101 metru. Leta 1944 je organiziral partizansko smučarsko delavnico, ki je pomenila temelj za razvoj poznejšega Elana.
Kraj Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji, ki je danes samostojna občina, ima burno zgodovino prizadevanj, da je po drugi svetovni vojni ostal v okviru Slovenije. Takoj po osvoboditvi 7. maja 1945 je območje zdajšnje občine Razkrižje in sosednje, zdaj hrvaške občine Štrigova pripadlo Sloveniji. Toda že čez slabo leto, aprila 1946, se je takratno slovensko politično vodstvo obema krajema odreklo v korist Hrvaške. To se je zgodilo po tistem, ko je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, v katerem Razkrižja in Štrigove ni bilo več na seznamu slovenskih naselij. Slovensko politično vodstvo je oba kraja brez vednosti prebivalstva priključilo Hrvaški. V obeh šolah se je takoj začel pouk v hrvaškem jeziku. Ljudje so se temu uprli in s protesti dosegli, da so jim oblasti jeseni leta 1946 vrnile slovenske učitelje. Delegacija domačinov je leta 1947 odšla v Beograd k zveznim oblastem. Tako so dosegli, da je območje zdajšnje občine Razkrižje spet pripadlo Sloveniji, Štrigova pa je ostala na Hrvaškem, saj so tamkajšnje oblasti prizadevanja krajanov po priključitvi Sloveniji brutalno zatrle.
Od 7. do 9. maja 1990 so se na ločenih ustanovnih sejah vseh treh zborov − Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela − prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Ta je skupaj s spremljajočimi družbenimi spremembami omogočila prehod v parlamentarno demokracijo ter vzpostavila formalne možnosti za izvedbo procesa osamosvajanja Republike Slovenije.
Prva skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, na kateri je bilo izvoljeno tudi vodstvo Skupščine, se je začela 9. maja in se končala v prvih urah 10. maja 1990. Za predsednika Skupščine je bil izvoljen dr. France Bučar, podpredsedniški mesti pa sta zasedla Vitodrag Pukl in Vane Gošnik.
Delegati Zbora občin so za predsednika izvolili krščanskega demokrata mag. Iva Bizjaka, za podpredsednika pa socialista Janeza Lukača. V Zboru združenega dela je bil za predsednika izvoljen neodvisni kandidat Jože Zupančič, za podpredsednika pa Bogo Rogina, član Slovenske obrtno-podjetniške stranke. Predsednik Družbenopolitičnega zbora je postal dr. Ludvik Toplak iz vrst Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Anton Peršak iz Slovenske demokratične zveze.
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov